Jedro

Obdolžencu je bil odrejen strokovni pregled na ugotovitev prisotnosti psihoaktivnih zdravil brez predhodno zakonito izvedenega postopka za obstoj suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, zato se sodba opira na nezakonito pridobljen dokaz.

Ker je poročilo ISM edini dokaz, ki izkazuje prisotnost psihoaktivnega zdravila v krvi obdolženca, je višje sodišče postopek zoper obdolženca glede prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede prekrška opisanega pod točko 2 izreka spremeni tako, da se postopek ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. čelna ZP-1 in stroški postopka v tem delu bremenijo proračun.

II. Glede prekrška opisanega pod točko 1 pa se sodba spremeni tako, da se globa 60,00 EUR ne določi, temveč izreče in se obdolžencu v zvezi s tem prekrškom naloži plačilo sodne takse v višini 40,00 EUR.

Obrazložitev

1. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je s sklepom Su 1777/2018 z dne 24. 9. 2018 v zvezi s sklepom o popravi pomote z dne 25. 9. 2018 na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS) prenesel pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Kopru na Višje sodišče v Ljubljani za prekrškovne zadeve, ki bodo predložene pritožbenemu sodišču v času od 25. 9. 2018 do 31. 3. 2019, zato je tudi izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Kopru obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Kopru je v sodbi obdolženca spoznalo za odgovornega (I.) za prekršek po petem odstavku 37. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter mu je z uporabo šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1) določilo globo 60,00 EUR in (točka II) za prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP, za katerega mu je ob uporabi šestega odstavka 26. člena ZP-1 določilo globo 600,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, nato pa mu je po določilih o steku 27. člena ZP-1 izreklo enotno sankcijo: globo 660,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B. Obdolžencu je naložilo še plačilo stroškov postopka: skupne stroške zdravstvenega pregleda in toksikološke analize odvzetih vzorcev telesnih tekočin v višini 792,35 EUR ter sodno takso v višini 116,00 EUR.

3. Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo obdolženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb Zakona o prekrških in predpisa, ki določa prekršek ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa pojasnjuje, da se ne strinja z odločitvijo sodišča predvsem v delu, ki se nanaša na očitek vožnje pod vplivom psihoaktivnih zdravil oz. na prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP v zvezi s prvim odstavkom tega člena. Meni, da je bil vzorec krvi odvzet na nezakonit način in brez podlage v določilih ZPrCP ali ZP-1 oziroma na podlagi 67. člena ZP-1 tudi v nasprotju z določbami ZKP, s takim nezakonitim ravnanjem pa so bile kršene tudi določbe Ustave RS. Za odreditev izvedbe strokovnega pregleda z odvzemom krvi in urina zaradi ugotavljanja prisotnosti psihoaktivnih zdravil in substanc policija ni imela podlage, ker iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi policija v postopku opravljanja nadzora kršitelja cestnoprometnih predpisov izrazila sum, da bi ta morebiti vozil pod vplivom substanc iz 106. člena ter je iz razlogov sodbe razbrati, da je bil podan samo sum vožnje pod vplivom alkohola. Iz razlogov sodbe ne izhaja obstoj kakršnegakoli suma vožnje pod vplivom substanc (in bi policija postopala v smislu sedmega in osmega odstavka 107. člena ZPrCP), prav tako ne izhaja, da je policija s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi sploh prepoznala kakršenkoli znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, pri čemer pa sme policija šele po ugotovitvi znakov ali simptomov morebitne prisotnosti „substanc“ v organizmu oziroma če udeleženec v cestnem prometu odkloni sodelovanje, odrediti strokovni pregled zaradi ugotavljanja vožnje pod vplivom snovi, kot jih opredeljuje prvi odstavek 106. člena ZPrCP. V sodbi je le povzetek, da je bil strokovni pregled zaradi ugotavljanja morebitne prisotnosti substanc iz prvega odstavka 106. člena citiranega predpisa odrejen in opravljen zato, ker pritožnik iz zdravstvenih razlogov ni opravil preizkusa alkoholiziranosti v smislu 105. člena citiranega predpisa. Takšno postopanje policije pa je nezakonito ter je bil strokovni pregled na snovi iz prvega odstavka 106. člena odrejen neutemeljeno in nezakonito ter v nasprotju z določili ZPrCP (predvsem v nasprotju s sedmim in osmim odstavkom 107. člena ZPrCP). Dokazi, ki nakazujejo na očitek pritožnikove vožnje pod vplivom substanc iz prvega odstavka 106. člena so bili torej pridobljeni na nezakonit način in sodišče svoje odločitve na take dokaze ne bi smelo opreti, pri čemer ima pritožnik v mislih predvsem Poročilo o toksikološki preiskavi ISM, saj je bila nezakonita že odredba in nato še izvedba strokovnega pregleda za te substance. Čeprav je bil strokovni pregled zakonito odrejen in opravljen v zvezi z morebitno prisotnostjo alkohola (105. člen ZPrCP), pa ni bil zakonito odrejen glede drugih substanc (106. člen ZPrCP). Posledica tega so nezakonito pridobljeni dokazi in se sodba opira na nedovoljen dokaz, s čimer pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Obdolženi višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločitev.

4. Prekrškovni organ odgovora na pritožbo ni podal. 5. Pritožba, ki izrecno in vsebinsko izpodbija le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede točke 2 izreka, je utemeljena.

6. Pritrditi je potrebno pritožbenim navedbam, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 6. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Ta bistvena kršitev je podana „če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati“. Iz izreka in razlogov sodbe izhaja, da se sodišče pri odločitvi glede prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP opira na Poročilo o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino Univerze v Ljubljani št. 000 z navedbo, da je analiza odvzetega vzorca krvi, opravljena na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani pri imunokemijski preiskavi pokazala prisotnost psihoaktivnih zdravil: Tramadola. Šele po ugotovljeni prisotnosti Tramadola je sodišče začelo z ugotavljanjem (obdolženec je predložil zdravniško potrdilo osebnega zdravnika), da obdolženec redno prejema zdravila, kot jih je navedel v zapisniku o zaslišanju in poleg tega občasno jemlje zdravilo Doreta, ki vsebuje 37.5 mg Tramadola, pri čemer je sodišče tudi vpogledalo v izpis iz centralne baze zdravil za zdravilo Doreta in ugotovilo, da ima zdravilo na ovoju škatlice natisnjen polni trikotnik v rdeči barvi, torej trigonik, ki pomeni absolutno prepoved upravljanja vozil. Kot utemeljeno opozarja zagovornik je bilo Poročilo o toksikološki preiskavi krvi obdolženca pridobljeno na podlagi odredbe za strokovni pregled (priloga A2), da se preveri ali ima voznik v organizmu več alkohola kot je dovoljeno oziroma ali je pod vplivom pishoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo; pri čemer pa iz zapisnika v prilogi A1 izhaja, da je bil obdolžencu kot vozniku 30. 9. 2017 ob 14.30 na Cesti 3 odrejen le preizkus alkoholiziranosti (ki ga je odklonil) ter je v opombah (III.) navedeno, da ni opravil preizkusa alkoholiziranosti, ker se je skliceval, da ima zdravstvene težave in je v zapisniku (I. točka 6) označeno, da mu je bil odrejen strokovni pregled/preizkus z etilometrom. Navedeno izkazuje, da je bil obdolžencu utemeljeno in zakonito odrejen strokovni pregled zaradi vsebnosti alkohola v organizmu glede na to, da se je izgovarjal na zdravstvene težave in je odklonil sicer odrejeni preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku. Pač pa iz spisovnih podatkov izhaja, da pri obdolžencu ni bil opravljen noben od (v materialnopravni zakonodaji, ki jo predstavlja ZPrCP) zahtevanih predhodnih postopkov, zaradi katerih bi bila zakonita tudi odredba na strokovni pregled zaradi ugotovitve prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo in bi bil posledično zakonito pridobljen dokaz oziroma ugotovitev o prisotnosti Tramadola v krvi obdolženca.

7. Po prvem odstavku 106. člena ZPrCP voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo; pri čemer je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka glede na drugi odstavek 106. člena ZPrCP tisti voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.

Po sedmem odstavku 107. člena ZPrCP sme policist zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu; preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje pa se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.

Osmi odstavek 108. člena ZPrCP nadalje predpisuje, kdaj odredi policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled in sicer kot pogoj določa: 1) če policist s preizkusom, z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, 2) ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku in 3) ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga. Tak drug razlog predstavlja na primer udeležba v prometni nesreči, kjer tudi deveti odstavek 107. člena ZPrCP določa, da sme policist odrediti strokovni pregled ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil).

8. Utemeljeno pritožba opozarja, da v obdolženčevem primeru ni izkazano, da bi bil izveden katerikoli od zahtevanih predhodnih postopkov. V spisu namreč ni zapisnika o izvedbi postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov in podan sum prisotnosti psihoaktivnih zdravil niti o preizkusu z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu, na podlagi česar bi bil prepoznan znak oziroma simptom, ki bi kazal na prisotnost psihoaktivnih zdravil; prav tako ni nobenih dokazil o tem, da bi bil tak postopek obdolžencu kot vozniku na kraju samem sploh odrejen in bi ga odklonil niti iz spisa ne izhaja, da predhodnega preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga. Že v obdolžilnem predlogu je namreč navedeno, da so policisti pri ogledu vozil (po prispetju na kraj po obvestilu voznice, da je nekdo trčil v njeno vozilo) ugotovili, da ni vidnih poškodb na vozilih in da ne gre za prometno nesrečo. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja (sodišče prve stopnje se s tem vprašanjem sploh ni ukvarjalo), da iz spisovnih podatkov niti in iz razlogov sodbe ne izhaja, zakaj je bil obdolžencu kot vozniku sploh odrejen strokovni pregled (tudi) za ugotovitev prisotnosti psihoaktivnih zdravil. Ker je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled na ugotovitev prisotnosti psihoaktivnih zdravil brez predhodno zakonito izvedenega postopka za obstoj suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, je dokaz, na katerega se opira sodba (Poročilo o toksikološki analizi obdolženčeve krvi z ugotovljeno prisotnostjo psihoaktivnega zdravila – Tramadola) nezakonit ter se torej sodba opira na nezakonito pridobljen dokaz – dokaz, ki ni bil pridobljen s poštenim postopkom v smislu zahtev Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je podana absolutna bistvena kršitev iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. V primeru obstoja take bistvene kršitve lahko pritožbeno sodišče potrdi sodbo le, če je prekršek obdolžencu dokazan z drugimi dokazi, vendar ugotavlja, da je poročilo ISM edini dokaz, ki izkazuje prisotnost psihoaktivnega zdravila v krvi obdolženca, zato je višje sodišče postopek zoper obdolženca glede prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP na pritožbo obdolženčevega zagovornika ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1. 9. Posledično je pritožbeno sodišče z uporabo četrtega odstavka 144. člena ZP-1 odločilo tudi, da stroški postopka, povezani s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen, bremenijo proračun.

10. Pritožbeno sodišče pa ni preizkušalo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pod točko 1 sodbe, kjer je sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po petem odstavku 37. člena ZPrCP in mu z uporabo šestega odstavka 26. člena ZP-1 določilo globo 60,00 EUR, ker pritožba v smeri tega prekrška ni bila vložena. Zaradi ustavitve postopka za prekršek pod točko 2 je ugotovilo, da ni več pravne podlage za uporabo določil o steku (27. člena ZP-1) ter je globo za prekršek pod točko 1, ki je bila določena, izreklo, saj se izvrši lahko le (pravnomočno) izrečena globa.

11. Ker je okrajno sodišče za postopek pri sodišču prve stopnje obdolžencu naložilo plačilo sodne takse v odvisnosti od izrečenih sankcij, je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede višine sodne takse in jo je ustrezno znižalo ob upoštevanju tar. št. 8111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri sodna taksa znaša 10 % zneska globe oziroma najmanj 40,00 EUR.

12. Pritožbeno sodišče pa obdolžencu ni naložilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek zaradi določila drugega odstavka 147. člena ZP-1, po katerem se sodna taksa ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist.