Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti hipotekarne devizne kreditne pogodbe št. 931027-001 z dne 13. 7. 2007 in notarskega zapisa SV-1352/07 z dne 13. 7. 2007, za plačilo 9.377,13 EUR in ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter njen izbris.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti hipotekarne devizne kreditne pogodbe št. 931027-001 z dne 13. 7. 2007 in notarskega zapisa SV-1352/07 z dne 13. 7. 2007. Odločitev o zahtevku za plačilo 9.377,13 EUR in o zahtevku za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter njen izbris je razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.
3. Prva toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče zoper pravnomočni del odločitve sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj: 1) Ali je bila presoja prvostopenjskega sodišča, ki jo je potrdilo tudi pritožbeno sodišče, da pojasnilna dolžnost prvotoženke ni bila ustrezno opravljena, materialnopravno pravilna? 2) Ali je mogoče 6. člen Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK) razlagati na način, da je pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku/tožniku predstavljena informacija o tem "kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija domače valute in povečanje tujih obrestnih mer" ter "da je višina končnega zneska kredita odvisna od dveh spremenljivk (tečaj in LIBOR), katerih tveganost je neomejena in realna in lahko bistveno oteži odplačevanje kredita", ob dejstvu, da se taka zahteva v normativnem predpisu ne nahaja? 3) Ali odločitev, da je lahko pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku/tožniku predstavljena informacija o tem "kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija domače valute in povečanje tujih obrestnih mer" ter "da je višina končnega zneska kredita odvisna od dveh spremenljivk (tečaj in LIBOR), katerih tveganost je neomejena in realna in lahko bistveno oteži odplačevanje kredita", pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj takšnih zahtev zakonodaja v času sklepanja kreditne pogodbe ni določala? 4) Ali uporaba standarda pojasnilne dolžnosti iz sodbe prvostopenjskega sodišča, ki ga je potrdilo tudi pritožbeno sodišče (tj. kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija domače valute in povečanje tujih obrestnih mer ter da je višina končnega zneska kredita odvisna od vseh spremenljivk (tečaja in LIBOR-ja), katerih tveganost je neomejena in realna in lahko bistveno oteži odplačevanje kredita), ki ga v času sklepanja pogodbe ni predpisovala takrat veljavna zakonodaja, konkretno 6. člen ZPotK, pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave, kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave? 5) Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre vere oziroma slabe vere prvotoženke materialnopravno pravilna? 6) Ali je mogoče 6. člen ZPotK, ki določa obveznosti pred sklenitvijo pogodbe razlagati na način, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti avtomatično pomeni, da je prvotoženka ravnala v slabi veri v skladu s 4. točko prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)? 7) Ali je mogoče 4. točko prvega odstavka 24. člena ZVPot razlagati na način, kot je storilo višje sodišče v danem primeru, ko je v posledici ugotovitve, da prvotoženka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da je prvotoženka s tem (avtomatično) ravnala tudi v slabi veri, zaradi česar je izpodbijana kreditna pogodba nična? 8) Ali je mogoče drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot in 6. členom ZPotK razlagati na način, da se dolžnost profesionalne skrbnosti banke razteza tudi na dogodke, ki so nepričakovani, kot sta bila ukrepa Švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki sta bila povod za trditve tožnika o ničnosti kreditne pogodbe? 9) Ali neupoštevanje okoliščin (nepredvidljivih, enostranskih ukrepov Švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki jih je prvotoženka zatrjevala kot nenapovedljive in izredne dogodke), predstavlja absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave? 10) Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da neopravljena pojasnilna dolžnost avtomatično vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna? 11) Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede tega, da je pogodbeni pogoj nepošten na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot materialnopravno pravilna? 12) Ali je pravilna odločitev višjega sodišča, da sta notarski zapis SV-1352/07 z dne 13. 7. 2007 in hipotekarna devizna kreditna pogodba št. 931027-001 nična glede na okoliščine zadeve?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).