Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje ter sporoči, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca, vendar pa ga ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožnik v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP ni bil opozorjen na posledice zamude 8 dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Zato njegove navedbe na naroku za glavno obravnavo, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, niso prepozne in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sklep sodišča prve stopnje, ki ga je sprejelo na tem naroku za glavno obravnavo, da je tožnik glede teh navedb prekludiran, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 63.128,61 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila ter zahtevek za povračilo plačila pravdnih stroškov (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev stroškov postopka v višini 2.469,20 EUR toženi stranki, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje s stroškovno posledico. Zatrjuje bistveno kršitev pravil postopka v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP ter 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Ponavlja ugotovitev sodnega izvedenca, da v poročilu o obravnavi v rehabilitacijskem timu Inštituta A. z dne 5. 5. 2009 ni bilo jasno napisano, v kakšni meri je prizadeto tožnikovo zdravje oziroma kako hude so trajne posledice obravnavanih poškodb. Sklicuje se na izvedensko mnenje, po katerem je dokončno škodo na tožnikovem zdravju uradna institucija (invalidska komisija ZPIZ) ugotovila 31. 3. 2010 oziroma 22. 4. 2010, ko je bila izdana odločba o invalidnosti. Ponavlja, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da prej ni mogel sam oceniti svoje dejanske telesne okvare oziroma invalidnosti zaradi trajnih posledic obravnavane poškodbe vratne hrbtenice. Opozarja, da je v poročilu z dne 5. 5. 2009 med drugim navedeno, da je potreben še pregled pri ortopedu zaradi nastajajoče skolioze prsne hrbtenice, ki še ni bila ustrezno diagnostično obdelana. Navaja, da je 19. 11. 2009 obiskal ortopeda v KC B., tedaj pa je bilo pri ortopedu tudi zaključeno zdravljenje v ožjem smislu. Trdi, da je to dokumentacijo priložil k tožbi ter omenjene trditve pravočasno navajal v pripravljalni vlogi še pred začetkom obravnave in na zadnji glavni obravnavi, do teh pa se izvedenec ni opredelil. Sklicuje se še na dopolnitev tožbe z novo zdravstveno dokumentacijo na prvi obravnavi ter na dokazila, ki jih je v spis vložil na zadnji obravnavi in iz njih izhaja, da je bil ponovno predlagan za oceno določitve statusa delovnega invalida zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi težav, ki jih je ortoped ugotovil na pregledu 29. 9. 2014. Navaja, da je na zadnji obravnavi predlagal, da naj sodišče naroči izvedencu dodatno mnenje ter mu predloži dodatno zdravstveno dokumentacijo, omogoči pa naj mu tudi vpogled v celotni zdravstveni karton, ki se nahaja pri ZPIZ. Sklicuje se na navedbe, da teh dokazov pred tem ni mogel navesti, saj je bil 11. 2. 2015 vabljen na obravnavo pred invalidsko komisijo II. stopnje, sodišče pa je v pozivu z dne 5. 2. 2015 tožnika pozvalo k podaji morebitnih pripomb na izvedensko mnenje oziroma predlog za dodatno zaslišanje izvedenca, pri tem pa tožnika ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Ker sodišče tega ni izrecno navedlo, je sklep sodišča, da je tožnik prekludiran s predlogi in dokazi, ki jih je podal na zadnji obravnavi, neutemeljen in v nasprotju z ZPP. Nadalje navaja, da izvedenec pred izdajo izvedenskega mnenja ni vpogledal v njegov celotni zdravstveni karton, kar je pravočasno predlagal tožnik, zaradi česar je izvedensko mnenje pomanjkljivo. Trdi, da je sodišče napačno razlagalo prvi odstavek 352. člena OZ in odločilo skladno s sodno prakso, ki je ni mogoče primerjati s predmetno zadevo. Navaja, da je kljub ugotovitvi izvedenca, da je bil obseg škode znan šele z obravnavno na IK ZPIZ, sodišče prve stopnje ocenilo, da je že iz izvida ambulantnega pregleda z dne 2. 3. 2009 razvidno, da je bila tudi rehabilitacija pri tožniku zaključena in da je bilo treba kasneje opredeliti zgolj še njegovo delazmožnost. Iz mnenja izvedenca po njegovem mnenju izhaja, da gre za stanje glede tožnikovih trajnih posledic zaradi obravnavanih poškodb. Meni, da je sodišče zato nedopustno mimo izvedenskega mnenja ugotovilo, da je bil obseg nepremoženjske škode, izhajajoč iz telesnih poškodb, pri tožniku znan, ko je bilo končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin), stanje tožnika pa stabilizirano. Graja 8. in 9. točko obrazložitve sodbe, v katerih sodišče ocenjuje okoliščine, ki so v pristojnosti izvedenca.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V prvem odstavku 286.a člena ZPP je (med drugim) določeno, da lahko sodišče pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom strankam naloži, naj se v določenem roku izjavijo o izvedenskem mnenju. V petem odstavku istega člena je določeno, da se vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, enako pa velja za strankine navedbe na naroku. V šestem odstavku istega člena je določeno, da mora sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozoriti na posledice zamude.

6. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter da je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zatrjevano kršitev utemeljuje z dejstvom, da je na zadnjem naroku za glavno obravnavo predlagal, naj sodišče prve stopnje postavljenega sodnega izvedenca zaprosi za dodatno izvedensko mnenje ter mu v ta namen predloži dodatno zdravstveno dokumentacijo in omogoči vpogled v celotni zdravstveni karton. Utemeljeno zatrjuje, da ga je sodišče v pozivu z dne 5. 2. 2015 res pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje z dne 30. 1. 2015 ter sporoči, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca, vendar pa ga ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožnik v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP res ni bil opozorjen na posledice zamude 8-dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Glede na to njegove navedbe na naroku za glavno obravnavo 20. 2. 2015, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, niso prepozne in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sklep sodišča prve stopnje, ki ga je sprejelo na tem naroku za glavno obravnavo, da je tožnik glede teh navedb prekludiran, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ob tem je treba opozoriti še na sodno prakso, po kateri se mora sodišče do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 206/2012 z dne 5. 9. 2013).

7. Glede na navedeno je pritožba utemeljena in je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati navedbe tožnika v zvezi z izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, ki jih je podal na naroku za glavno obravnavo 20. 2. 2015, se do njih opredeliti, po potrebi dopolniti dokazni postopek ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku.

8. Ker je pritožbi ugodilo že zaradi navedenega razloga, se do drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne opredeljuje.