Jedro

V revizijskem postopku je mogoče doseči odložitev izvršitve izpodbijane sodbe samo v primeru, če je bilo z njo meritorno odločeno o tožnikovi obveznosti plačila dajatve. Le sodba, ki nadomešča upravni akt, se izvrši po določbah ZUS-1 ali ZIZ.

Izrek

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške predlagane začasne odredbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo II U 108/2015 z dne 3. 12. 2015 zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Ptuj št. 351-102/2014-10 (04076) z dne 13. 1. 2015, s katero mu je kot investitorju nelegalne gradnje treh skladiščnih hal na zemljiščih v k.o... naložila plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 80.746,84 EUR.

2. Tožnik (revident) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo in v njej predlagal, naj Vrhovno sodišče odloči, da se do odločitve o reviziji odloži izvršitev omenjene odločbe v zvezi s prej navedeno izpodbijano sodbo. Poleg tega je zahteval, naj mu toženka povrne stroške izdaje „prehodne odredbe“ z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

5. Revident se glede dovoljenosti revizije sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi, v kateri je bilo revidentu odmerjeno nadomestilo v uvodoma omenjeni višini, je ta pogoj izpolnjen.

6. ZUS-1 v 84. členu določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (prvi odstavek), lahko pa Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona (drugi odstavek). Ti razlogi so nastanek težko popravljive škode, ki bi jo stranki prizadejala izvršitev izpodbijane sodbe, pri čemer mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Po navedenem je v revizijskem postopku mogoče vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe le v zvezi s pravnomočno sodbo, ki je izpodbijana z revizijo, ne pa tudi glede upravnega akta, zoper katerega je revident vložil tožbo in je bil predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje. Zato v tej zadevi predlagana odložitev izvršitve spornega upravnega akta z dne 13. 1. 2015 ni utemeljena.

8. Neutemeljena pa je tudi zahteva glede odložitve izvršitve izpodbijane prvostopenjske sodbe. Z njo je bila namreč zavrnjena tožnikova tožba na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, torej ker je sodišče prve stopnje štelo, da je bila sporna odločba o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora izdana v pravilnem postopku, pravilna in zakonita pa je tudi odločba. Taka odločitev sodišča pa se ne izvršuje, saj z njo ni meritorno odločeno o tožnikovi obveznosti in mu s sodbo ni naloženo plačilo nadomestila. Le sodba, ki nadomešča upravni akt, se izvrši po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 102. člena ZUS-1) ali Zakona o izvršbi in zavarovanju (tretji odstavek istega člena)(1). Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, je predlog za odložitev izvršitve sodbe neutemeljen(2). Glede na to se ne more postaviti niti vprašanje, ali so za izdajo odložitvene začasne odredbe podani razlogi iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, to je verjetno izkazan nastanek težko popravljive škode (tudi sicer so revidentove navedbe o tem povsem pavšalne in neizkazane) in ugotovitev, da izdana začasna odredba ne pomeni nesorazmernega posega v javne koristi in koristi morebitnih nasprotnih strank.

9. Vrhovno sodišče je zato zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 72. člena istega zakona kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker revident s svojim predlogom ni uspel, sam nosi svoje stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Prim. J. Pogačar v: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 464. (2) Enako stališče glede zadržanja izvršitve sodbe, s katero je bila tožba zavrnjena, je Vrhovno sodišče zavzelo v sklepu X Ips 233/2015 z dne 2. 9. 2015.