Jedro

Tožnica je podala predlog za dodelitev BPP zaradi prijave terjatve in izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja po izteku roka za prijavo terjatev ter po tem, ko je bilo ugotovljeno, da dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, v postopku osebnega stečaja dolžnika pa je že bil izdan sklep, s katerim se je začel postopek odpusta obveznosti (400. člena ZFPPIPP) ter izdan sklep, da se preizkus terjatev ne opravi (šesti odstavek 383. člena ZFPPIPP), zato po mnenju sodišča ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) za sestavo prijave terjatve in prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja, ki se vodi nad dolžnikom A.A. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je v zadevi pridobila podatke o stečajnem postopku nad dolžnikom A.A., iz katerih izhaja, da je nad stečajnim dolžnikom v teku postopek odpusta obveznosti. Stečajni upravitelj je v otvoritvenem poročilu ugotovil, da stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja nima premoženja, ki bi v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) spadalo v stečajno maso, prav tako pa tudi nima dohodkov. Skladno s sklepom sodišča z dne 30. 9. 2016 preizkus terjatev v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ne bo opravljen. Ker tožnica v postopku nad stečajnim dolžnikom ne more doseči izločitve premoženja, ki naj bi bilo skupno, ravno tako pa tudi ne povračila vlaganj iz naslova skupnega premoženja, saj v stečajnem postopku upniki ne bodo prejeli plačila svojih terjatev, tožnica v zadevi nima verjetnih možnosti za uspeh. Tudi v primeru, da bi tožnica svojo terjatev za povračilo vlaganj prijavila in bi jo stečajni upravitelj priznal, se njen položaj ne bi izboljšal, saj ni stečajne mase iz katere bi se poplačala. V teku je tudi postopek odpusta obveznosti, ki bodo po izteku preizkusne dobe stečajnemu dolžniku (predvidoma 27. 1. 2017), odpuščene. Ker ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je vlogo tožnice zavrnila.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno presodila, da objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP ni podan. Tožena stranka je povsem napačno zaključila, da se položaj tožnice tudi v primeru, da svojo terjatev za povračilo vlaganj prijavi v stečaju, ne bo izboljšal, saj ni stečajne mase, iz katere bi se poplačala. Iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da imata stečajni dolžnik in tožnica skupno premoženje ter da je delež na skupnem premoženju enak 50 : 50. Dejstvo je, da se skupno premoženje nahaja na naslovu stalnega prebivališča stečajnega dolžnika, ki tam tudi živi, pri čemer je nepomembna okoliščina, ki jo izpostavlja sodišče, da to ni v posesti stečajnega dolžnika. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo presegla svoje pristojnosti iz 24. člena ZBPP. Zakonska dikcija, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ne pomeni, da lahko tožena stranka presoja navedbe in dokaze v postopku, v katerem zaproša za brezplačno pravno pomoč, saj to ni v njeni pristojnosti. Naloga tožene stranke je lahko le ta, da presodi ali ima tožeča stranka glede na dejansko stanje podlago za uveljavljanje zahtevka, ki ga uveljavlja, kar pa je v predmetni zadevi izpolnjeno. Pri odločanju o dodelitvi bpp je treba poiskati ravnovesje med načelom enakopravnega uresničevanja pravice do sodnega varstva in konkretno življenjsko situacijo ter na tej podlagi pretehtati dejansko potrebo po pomoči strokovnjaka, kar pa tožena stranka v predmetnem postopku ni storila. Obrazložitev tožene stranke v izpodbijani odločbi je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, s tem pa je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka, izpodbijana odločba pa tudi temelji na napačni uporabi določb 24. člena ZBPP. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ta pa naj ji tudi povrne stroške postopka.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (1. alinea) ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

6. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 29. 7. 2016 vložila prošnjo za dodelitev bpp, ki jo je dopolnilna dne 9. 9. 2016. Iz prošnje in dopolnitve izhaja, da tožnica želi bpp v postopku osebnega stečaja, ki se vodi proti dolžniku A.A. pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 1982/2016, in sicer zaradi prijave terjatve in izločitvene pravice. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je bil osebni stečaj nad dolžnikom uveden 20. 4. 2016 in objavljen dne 21. 4. 2016. Rok za prijavo terjatev se je iztekel 21. 7. 2016, postopek za odpust obveznosti dolžnika pa je bil začet 27. 7. 2016. Okrožno sodišče je dne 27. 7. 2016 objavilo oklic o začetku postopka odpusta obveznosti, 22. 8. 2016 pa je bilo javno objavljeno otvoritveno poročilo stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja nima premoženja, ki bi v skladu z ZFPPIPP spadalo v stečajno maso, prav tako pa nima dohodkov. Dne 30. 9. 2016 je stečajno sodišče sprejelo še sklep, da se preizkus terjatev ne opravi iz razloga po šestem odstavku 383. člena ZFPPIPP.

7. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, to je, da je tožnica podala predlog za dodelitev bpp zaradi prijave terjatve in izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja po izteku roka za prijavo terjatev ter po tem, ko je bilo ugotovljeno, da dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, v postopku osebnega stečaja dolžnika pa je že bil izdan sklep, s katerim se je začel postopek odpusta obveznosti (400. člena ZFPPIPP) ter izdan sklep, da se preizkus terjatev ne opravi (šesti odstavek 383. člena ZFPPIPP), po mnenju sodišča ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

8. Tudi po mnenju sodišča je zadeva očitno nerazumna in se, glede na zgoraj navedeno, zaradi same prijave terjatve in izločitvene pravice v osebnem stečaju dolžnika prosilkin socialno - ekonomski položaj ne bo spremenil, ker, kot je bilo ugotovljeno v stečajnem postopku, stečajni dolžnik nima premoženja in se ni oblikovala stečajna masa. V teku pa je tudi postopek odpusta obveznosti, po izteku katerega bodo stečajnemu dolžniku odpuščene obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka. Tožbeni ugovor glede ocenjevanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev bpp iz obeh alinej prvega odstavka 24. člena ZBPP ni utemeljen. Da bi sodišče lahko ocenilo izpolnjevanje navedenih kriterijev, mora v primerih, ko to ne izhaja iz prošnje oziroma zadeve same po sebi, opraviti osnovno vsebinsko oceno razumnosti oziroma smiselnosti zadeve, kar je tožena stranka v obravnavani zadevi storila in v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi obrazložila. Pri tem, po mnenju sodišča, ni prekoračila svojih pristojnosti. Tožena stranka se ni spustila na področje, za katera ni pristojna, saj se ni ukvarjala z vsebinskim odločanjem v zadevi, temveč je le ugotavljala pogoje za določitev bpp.

9. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.