Jedro

Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru III P 473/2014 z dne 2. 10. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 574/2015 z dne 8. 4. 2015 s sklepom o izvršbi I 481/2016 z dne 12. 4. 2016, zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice v višini 3.208,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2016 do plačila, zapadlih pa neplačanih zamudnih obresti v višini 1.017,79 EUR ter izvršilnih stroškov v višini 140,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku osem dni od prejema sklepa in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (I. točka izreka), zavrnilo predlog za izvršbo v delu glede predlagane izterjave zakonskih zamudnih obresti od že zapadlih pa neplačanih obresti v višini 1.017,79 EUR od dne 26. 2. 2016 dalje (II. točka izreka) in zavrglo predlog za izvršbo v delu predlaganega rubeža denarnih sredstev na računu pri organizaciji za plačilni promet (III. točka izreka).

2. Upnik po svojem pooblaščencu vlaga pritožbo zoper del sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti od zneska 1.017,79 EUR za čas od vložitve predloga dalje (II. točka izreka). V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Opozarja, da v skladu z določili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) utemeljeno uveljavlja zakonske zamudne obresti od obračunanih obresti za čas od vložitve izvršilnega predloga od dne 26. 2. 2016 dalje do plačila, v posledici česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je v tem delu zavrnilo njegov predlog za izvršbo. Poudarja, da prepoved obrestovanja obresti ne velja za tako imenovane procesne obresti, zato je v skladu z določbo 381. člena OZ od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, takšen zahtevek pa je tudi zahtevek upnika. Upnik v pritožbi nadalje izpostavlja, da je sodišče neutemeljeno dovolilo izvršbo le za glavnico v znesku 3.208,03 EUR in ne v znesku 3.280,03 EUR. Pojasni, da iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik (toženec po nasprotni tožbi) dolžan upniku poravnati 17.025,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2012, terjatev dolžnika iz izreka iste sodbe pa po priloženem obračunu obresti na dan 23. 6. 2012 znaša skupno 13.745,26 EUR tako, da dolžnik upniku dolguje razliko v znesku 3.280,03 EUR in ne zgolj 3.208,03 EUR. Sodišče neutemeljeno ni dovolilo izvršbe po predlogu v delu glavnice v znesku 72,00 EUR. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter samo odloči o zadevi oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je sodišče s sklepom o izvršbi I 481/2016 z dne 12. 4. 2016 v I. točki izreka dovolilo izvršbo za glavnico v višini 3.208,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2016 dalje do plačila, za zapadle pa neplačane zamudne obresti v višini 1.017,79 EUR in za izvršilne stroške v višini 140,68 EUR ter za vse nadaljnje izvršilne stroške, po vsakokratnem sklepu sodišča, vse skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka sklepa o izvršbi je predlog za izvršbo v delu glede predlagane izterjave zakonskih zamudnih obresti od že zapadlih pa neplačanih obresti 1.017,79 EUR od 26. 2. 2016 dalje do plačila zavrnilo.

5. Pravilno opozarja pritožba, da sodišče ni sledilo predlogu za izvršbo, in sicer v delu glavnice za znesek 72,00 EUR. O tem zahtevku upnika tudi ni odločilo v (izreku) zavrnilnem delu sklepa (II. točka izreka), niti obrazložitev sklepa nima o tem nobenih razlogov. Ta del pritožbe zato predstavlja upnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o izvršbi (prvi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in o njem bo moralo kot pristojno odločiti sodišče prve stopnje v nadaljevanju z dopolnilnim sklepom o izvršbi (326. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje se do tega dela pritožbe zaradi navedenega ni opredelilo.

6. Sodišče druge stopnje je preizkusilo odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo (II. točka izreka sklepa o izvršbi) v obsegu pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

7. Neutemeljeno pritožba graja nepravilno uporabo določbe 381. člena OZ in odločitev prvostopenjskega sodišča v II. točki izreka sklepa. Določba 381. člena OZ, po kateri je od neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti dopustno zahtevati plačilo zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, namreč predstavlja izjemo od splošnega pravila o prepovedi obrestnih obresti,(1) te določbe pa v primeru, ko se opravlja izvršba na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče uporabiti.(2)

8. Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ.(3) Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko ima upnik izvršilni naslov, odpade pravni interes za pravdni ali sorodni postopek, s tem pa tudi podlaga za procesne obresti.

9. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Od zapadlih, pa neplačanih obresti ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 375. člena OZ).

Op. št. (2) : Prim. VSL sklep I Ip 2608/2015, VSL sklep III Ip 963/2013 in VSL sklep I Ip 3613/2011. Op. št. (3) : Prim. VSL sklep III Cp 297/2004.