Jedro

Dojemanja dolžnikov, ki menita, da odločanje Višjega sodišča v Celju o pritožbi zoper sklep v sporu zaradi motenja posesti (na podlagi katerega je upnica zahtevala prisilno izvršitev terjatve, ki je v njem ugotovljena), ni bilo nepristransko, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Pri Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah je v teku izvršilni postopek In 51/2009 zaradi dosege dejanj. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je s sklepom z dne 16. 7. 2009 zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 2. 7. 2009. Dolžnika v pritožbi zoper ta sklep med drugim predlagata prenos pristojnosti za odločanje na pritožbeni stopnji na drugo višje sodišče, ker dvomita v nepristranskost pritožbenega senata Višjega sodišča v Celju, ki je odločalo o pritožbi zoper sklep v sporu zaradi motenja posesti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dojemanja dolžnikov, ki menita, da odločanje Višjega sodišča v Celju o pritožbi zoper sklep v sporu zaradi motenja posesti (na podlagi katerega je upnica zahtevala prisilno izvršitev terjatve, ki je v njem ugotovljena), ni bilo nepristransko, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, samo po sebi ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.