Jedro

Sodišče prve stopnje mora navesti razloge, s katerimi utemelji svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da navede zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.

Izrek

Pritožbi upnika N. d.d. se ugodi, izpodbijani sklep z dne 20. 5. 2010 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba upnika T. S. O. s.p. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 10. 2010.

Obrazložitev

Upnika sta vložila pritožbi 4. 6. 2010 in 27. 10. 2010, kar je bilo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-C) s 1. 1. 2011. O pritožbi zoper sklep z dne 20. 5. 2010: Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvo navedenim sklepom dalo pisno soglasje stečajnemu upravitelju na podlagi določil 267. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP; po predlogu oziroma zahtevi upravitelja) k uresničitvi pravice do odstopa od naslednjih vzajemno sklenjenih pogodb: 1. pogodba o finančnem leasingu št. ..., sklenjena z družbo K. – L. d.o.o., […] 21. pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 3. 9. 2009, sklenjena z družbo H. G. d.o.o.. Povzelo je predlog stečajnega upravitelja z dne 14. 5. 2010 in zaključilo, da bi se z odstopom od vzajemno neizpolnjenih pogodb dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, kot to izhaja tudi iz predloga stečajnega upravitelja.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik N. d.d. po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. čl. ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP . V pritožbi navaja, da je potrebno za vsako pogodbo posebej navesti ali sopogodbenik stečajnega dolžnika lahko na podlagi razvezane pogodbe po 190. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) uveljavlja kakšno terjatev, v kakšni višini ter kakšna je narava te terjatve. Če je narava te terjatve takšna, da se poplača kot strošek stečajnega postopka, torej prednostno pred poplačilom vseh terjatev in v celoti, je potrebno posebej strogo presojati kaj to pomeni za poplačilo stečajnih upnikov.

Stečajni dolžnik je po upravitelju odgovoril na pritožbo upnika. V odgovoru navaja, da je sklep popolnoma zadostno obrazložen in tudi skladen s siceršnjo sodno prakso v stečajnih postopkih, ki bi jo tako upnik kot njegov pooblaščenec lahko poznala. Za stečajno maso v posledici odstopa od navedenih pogodb niso nastali prav nikakršni učinki, zaradi česar detajlnejša finančna analiza niti ni bila potrebna.

Pritožba je utemeljena.

Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik na podlagi prvega odstavka 267. člena ZFPPIPP pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Sodišče da na podlagi četrtega odstavka 267. člena ZFPPIPP soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerem je povzet predlog stečajnega upravitelja in s katerim je sodišče prve stopnje očitno soglašalo, izhaja, da dolžnik del, ki se jih je zavezal opravljati po navedenih pogodbah oziroma katera naj bi zanj opravljali drugi, ne more več opravljati zaradi začetka stečajnega postopka oziroma jih ne potrebuje več, da dolžnik ne razpolaga niti s sredstvi niti z delavci, ki bi dela izvrševali oziroma ker se ne izvaja več njegova dejavnost ni potrebna nadaljnja oprava storitev oziroma del v njegovo korist. Iz te obrazložitve niso razvidni razlogi za odločitev, saj sodišče prve stopnje ni navedlo zakaj je dalo soglasje k predlogu stečajnega upravitelja. Ne izhaja ocena (izračun) kaj pomeni za stečajno maso odstop od pogodbe in kaj bi za stečajno maso predstavljalo vztrajanje pri pogodbi (enako: sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 3. 2011, Cst 23/2011). Stečajni upravitelj se je sicer v odgovoru na pritožbo v neki meri opredelil do posameznih pogodb, vendar bi moral to podrobneje storiti že v predlogu za odstop. Upnik zato v pritožbi utemeljeno navaja, da je izpodbijani sklep zgolj navidezno obrazložen, da dejansko ni mogoče preizkusiti njegovih razlogov, saj ni mogoče razbrati nobenih konkretnih podatkov o tem kakšne posledice čakajo stečajno maso in kaj to pomeni za poplačilo upnikov. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo ne more odpraviti ugotovljene kršitve postopka. Zato je ugodilo pritožbi upnika N. d.d., razveljavilo sklep z dne 20. 5. 2010 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev in navesti razloge, s katerimi bo utemeljilo svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da bo navedlo, zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri presoji ali je uresničitev odstopne pravice v skladu z namenom stečajnega postopka, bo moralo upoštevati obseg, v katerem sta stečajni dolžnik in sopogodbenik že izpolnila svojo obveznost in dejanja ki bi jih moral (mogel) stečajni dolžnik še izvesti, da bi v celoti izpolnil svojo obveznost. Prav tako bo moralo upoštevati, da je posledica razveze pogodbe, da preneha pravni temelj za izpolnitev pogodbenih obveznosti in da v primeru, če sta pogodbeni stranki svojo obveznost na podlagi razvezanih pogodb že izpolnili, nastaneta kondikcijski terjatvi za vračilo te izpolnitve (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 190. člena OZ) ter, da ima v primeru, če stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico, sopogodbenik pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi razveze pogodbe (peti odstavek 268. člena ZFPPIPP; enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani, isto tam).

O pritožbi zoper sklep z dne 15. 10. 2010: Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugo navedenim sklepom naložilo dolžniku stečajnega dolžnika Republiki Sloveniji, Ministrstvu za obrambo, da končen in usklajen znesek po pogodbi št. ... za prenovo objekta “I. S.”, v višini 228.537,93 EUR, nakaže na transakcijski račun stečajnega dolžnika. Hkrati je naložilo stečajnemu upravitelju, da iz tega naslova prejetimi denarnimi sredstvi ne sme razpolagati, razen v primeru, da sklene ustrezne pogodbe o depozitu, vse do razrešitve predhodnega vprašanja o priznanju ločitvene pravice na terjatvi M. stečajnega upnika A. V. d.d.. Ugotovilo je, da je upravitelj v svojem predlogu navedel, da je stečajni dolžnik za naročnika Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo opravljal gradbena dela prenove objekta “I. S.”. Z začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom so se prenehala izvajati dela in stečajni upravitelj je odstopil od pogodbe. Stečajni dolžnik je za obstoječe in bodoče terjatve do naročnika M. iz naslova prenove „I. S.” sklenil več pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje (A. V. d.d. in podizvajalci). Tako je nastala situacija, ko je stečajni dolžnik odstopil terjatve podizvajalcem, na katerih upnik A. V. d.d. uveljavlja ločitveno pravico. Vprašanje, ki ga želi razrešiti dolžnik je, komu plačati: ali stečajnemu dolžniku ali podizvajalcem. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je upraviteljev predlog utemeljen in naravnan v unovčenje stečajne mase.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik T. S. O. s.p. po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. čl. ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP . V pritožbi navaja, da sredstva v višini 228.537,93 EUR, ki jih na podlagi pogodbe za prenovo objekta “I. S.” dolguje Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo ne spadajo v stečajno maso. Poleg tega A. V. d.d. nima ločitvene pravice na terjatvah po pogodbi.

Stečajni dolžnik je po upravitelju odgovoril na pritožbo upnika. V odgovoru navaja, da terjatev do Republike Slovenije, M. predstavlja premoženje stečajnega dolžnika in je stečajna masa. Pritrjuje, da A. V. d.d. nima ločitvene pravice na terjatvi do dolžnika Republika Slovenija, M., vendar iz popolnoma drugih razlogov. Zastava terjatve je potekala v izpodbojnem obdobju, v katerem lahko upravitelj izpodbija dejanja stečajnega dolžnika, če so bila storjena na škodo preostalih upnikov oziroma neenakega obravnavanja slednjih. Vendar razrešitev tega vprašanja ni predmet stečajnega postopka, saj se bo reševalo v ločenem pravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik pritožbeno navedbo, da sredstva ne spadajo v stečajno maso, podrobneje pojasnjuje (razloge kasneje nadgrajuje za drugo pritožbeno navedbo, da A. V. d.d. nima ločitvene pravice) s tem, da je: (-) stečajni dolžnik s svojimi podizvajalci sklenil pogodbe o cesiji, s katerimi se je zavezal opravljena dela plačevati s terjatvami, ki jih je imel na podlagi pogodbe o prenovi št. ... dne 6. 4. 2009 do M., (-) da je bil o odstopu terjatve v.plačilo s strani podizvajalcev MORS obveščen takoj, (-) da gre v tem primeru za delni odstop, (-) da je s stečajnim upnikom T. bila sklenjena pogodba o cesiji 23. 6. 2009 in da je T. o odstopu terjatve obvestil M.S takoj po sklenitvi te pogodbe, še preden je le-ta prejel obvestilo s strani A. V. d.d., (-) da so v konkretnem primeru podizvajalci prej obvestili dolžnika M. o odstopu terjatev kot A. V.d.d., (-) da je terjatev na podlagi pogodbe št.... z dne 6. 4. 2009 z M. prešla na podizvajalce in ne na A. V. d.d..

Kaj spada v stečajno maso določa drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP. Med drugim je to: (1.) premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka. Upnik T. v pritožbi sicer ne navede konkretno, da sporna terjatev oziroma (kateri) njen del pripada ravno njemu, temveč podizvajalcem, med katerim je nenazadnje tudi on sam. Če upnik meni, da neko premoženje stečajnega dolžnika ne spada v stečajno maso, ampak pripada njemu, mora na tem premoženju uveljaviti izločitveno pravico (gl. 22. člen ZFPPIPP). Za uveljavitev izločitvene pravice nalaga zakon izločitvenemu upniku posebna ravnanja: prijavo (296. člena ZFPPIPP in nadaljnji) ter eventuelno uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi (310. člen ZFPPIPP). Da bi upnik T. prijavil izločitveno pravico na sporni terjatvi stečajnega dolžnika do Republike Slovenije, M. v pritožbi ne navaja, niti ni razvidno iz spisa. Enako velja za eventuelno ločitveno pravico tega upnika na denarnih sredstvih, ki jih bo Republika Slovenija, M. nakazala po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa stečajnemu dolžniku.

Če upnik meni, da je sporna terjatev na podlagi delnih odstopov prešla iz premoženja stečajnega dolžnika v premoženje podizvajalcev kot prevzemnikov terjatve (med njimi tudi v njegovo premoženje) in da naj bi bilo popolnoma neupravičeno sprenevedanje dolžnika M. v tem stečajnem postopku, kar sodišče druge stopnje razume kot prepričanje upnika, da mora Republika Slovenija, M. plačati njemu oziroma ostalim podizvajalcem in ne stečajnemu dolžniku v maso, potem mora upnik svoj zahtevek nasloviti na Republiko Slovenijo, M. O usodi cesije oz. ali je Republika Slovenija pravilno plačala denarni znesek v stečajno maso in ne podizvajalcem, se bo tako lahko odločalo v ločenem postopku. Pritožbene navedbe, s katerimi upnik T. zatrjuje, da sredstva ne spadajo v stečajno maso, so tako neutemeljene.

Ali ima upnik A. V. d.d. ločitveno pravico na sporni terjatvi ali ne, bo očitno predmet presoje v pravdnem postopku. Iz sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Celju z dne 30. 11. 2010, St 398/2010, pravnomočnega 7. 3. 2011 in objavljenega na spletni strani A., je razvidno, da je stečajni upravitelj prerekal ločitveno pravico upnika A. V. d.d.. V tej fazi postopka ni bistveno zakaj jo je stečajni upravitelj prerekal. Da bi upnik T. pridobil legitimacijo nasprotovati ločitveni pravici A. V. d.d., bi jo moral prerekati z ugovorom v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušanih terjatev (glej drugi odstavek 63. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZFPPIPP). Tega upnik v pritožbi ne navaja in ni razvidno iz spisa. V pritožbi zoper izpodbijani sklep upnik T. ne more več prerekati ločitvene pravice upnika A. V. d.d., tudi ne z nosilnim argumentom, da sporna terjatev oziroma denarna sredstva ne spadajo v stečajno maso. Pritožbeno uveljavljani razlogi tako niso podani.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. čl. ZFPPIPP zavrnilo pritožbo upnika T. S. O. s.p. kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 10. 2010.