Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnikov in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, Dn št. 12181/2008, z dne 7. 5. 2008, s katerim je zemljiškoknjižna referentka po uradni dolžnosti popravila vpis pri nepremični, parc. št. 1590/1, vl. št. 582, k.o. B. in nepremičninah, parc. št. 1590/5 in 1590/6, v vl. št. 582, k.o. B. tako, da je pravilno vpisala služnostno pravico pod Dn št. 16891/99 pri služečih nepremičninah ter sklenila, da se navedene služnosti poočitijo pri gospodujoči parceli 1590/2, vpisani v vl. št. 156, k.o. B. 2. Pritožnika v pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj v primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 29. 11. 1995 in dodatka z dne 18. 11. 1999 je bila na parceli št. 1590/1, k.o. B., vpisana služnostna pravica v korist gospodujoče parcele št. 1590/2, k.o. B. Na podlagi obvestila GURS, št. 90312-1288/2004-3 je prišlo do parcelacije nepremičnine, parc. št. 1590/1, na parc. št. 1590/1 in 1590/4, pri čemer se je služnost poti izvrševala izključno po parc. št. 1590/1. Na podlagi parcelacije parc. št. 1590/4 sta nastali parceli 1590/5 in 1590/6, ki sta v lasti pritožnikov. Po navedenih parcelah stvarne služnosti ni moč izvrševati, kar potrjujejo fotografije in mapna kopija. Pritožnika predlagata, da se pritožbi ugodi in da višje sodišče sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi ter razveljavi popravni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 5. 2008. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Poočitev je pomožni vpis (28. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, kadar zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za ta podatek (1. točka prvega odstavka 114. člena ZZK-1). Če se v katastru spremeni podatek o nepremičnini, glede katerega je temeljna evidenca kataster, mora zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi poočiti spremembo tega podatka po uradni dolžnosti, na podlagi prevzema tega podatka iz katastra (prvi odstavek 115. člena ZZK-1).

5. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je sodišče v zadevi, Dn. št. 16891/99, z dne 24. 11. 2000 pri nepremičnini, parc. št. 1590/1 k.o. B, ki je bila vpisana v vl. št. 81, vknjižilo služnostno pravico hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine, parc. št. 1590/2, k.o. B.. S sklepom Dn. št. 2733/02 je bila nepremičnina, parc. št. 1590/1, odpisana iz vl. št. 81 in vpisana v novo vl. št. 526, k.o. B., prenesena pa je bila tudi vknjižena služnostna pravica. Parc. št. 1590/1 se je po parcelaciji delila na parc. št. 1590/1 ter 1590/4, na podlagi obvestila GURS, št. 90312-1288/2004, pa se je parc. št. 1590/4 razdelila na parc. št. 1590/5 in 1590/6. Ob teh delitvah parcel, zemljiškoknjižno sodišče ni preneslo že vknjižene služnosti na novo nastale parcele, kar je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti popravilo s popravnim sklepom z dne 7. 5. 2008. 6. Služnostna pravica je bila vpisana v skladu z 19. členom ZZK-1, ki določa, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Iz vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek izhaja, da je bila vknjižena služnostna pravica poti po celotni dolžini in širini parc. št. 1590/1 cca. 3 m za peš hojo in vožnjo z vsemi vozili do obstoječe stanovanjske hiše, ki leži na parc. št. 1590/2. Že navedeni opis obsega (prostorske meje) služnosti ne omogoča na podlagi podatkov iz zemljiške knjige, parcelacije, mapne kopije in fotografij prepričljivega zaključka, po katerih parcelah se po parcelaciji izvaja služnostna pravica.

7. Za zemljiško knjigo velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da mora iz listin oziroma zemljiškoknjižnega stanja izhajati pravna posledica, o kateri odloča zemljiškoknjižno sodišče, kar v konkretnem primeru pomeni, da bo možen izbris služnostne pravice, ko bosta pritožnika zemljiškoknjižnemu predlogu za izbris služnostne pravice predložila listino (142. člen ZZK-1), iz katere bo izhajalo, da je stvarna služnost prenehala (220. člen Stvarno pravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zemljiškoknjižno sodišče zato nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika. Ko se na podlagi odločbe geodetske uprave o delitvi prvotne nepremičnine delitev realizira tudi v zemljiški knjigi, mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti prenesti služnost na novo nastale nepremičnine, pri gospodujoči nepremičnini pa poočiti spremembo podatka o služeči nepremičnini (1). Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba (2), se nanaša na drugačne dejanske okoliščine. Določba drugega odstavka 225. člena SPZ je pravna podlaga, na kateri lahko pritožnika pridobita ustrezno listino (220. člen SPZ), s katero bosta lahko uveljavila izbris služnostne pravice na njunih nepremičnih.

8. Pritožbeni razlogi so neutemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

(1) Prim. dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur: Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, stran 316; glej komentar k 225. členu SPZ dr. Miha Juhart in ostali: Stvarno pravni zakonik s komentarjem, stran 925. (2) Sodba (pravilno sklep) Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1823/2009.