Jedro

Tožnik svojo vlogo utemeljuje s sklicevanjem na nezakonito postopanje sodnic pri vročanju sklepa o ustavitvi postopka. Tako sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar ga utemeljuje zgolj z grajo vročanja na napačen naslov, ker naj bi sodišče razpolagalo s pravim naslovom. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost zakonitega oziroma naravnega sodnika, kar pa je lahko le razlog za izločitev sodnika in ne tehten razlog za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Prav tako tožnik ne pojasni, zakaj bi bilo zaradi domnevnega nezakonitega postopanja sodnic, katerih niti poimensko ne navede, celotno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče (glede katerega razlogov za delegacijo, razen splošnih očitkov, sploh ne konkretizira) nezmožno nepristransko odločati.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 14. 5. 2012, predlagal delegacijo pristojnosti sodišča prve stopnje in Višjega delovnega in socialnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), izločitev vrhovnega sodnika A. G. F., direktorice, predsednice in nekaterih sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča. Hkrati se je pritožil zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1875/2009 z dne 25. 4. 2012, s katerim sodišče ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep I Pd 1875/2009 z dne 24. 2. 2012 in predlog za obnovo postopka. V predlogu za delegacijo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter Višjega delovnega in socialnega sodišča z neprimernimi oznakami podaja svoja stališča do dela obeh sodišč in sodnikov. Glavni očitek se nanaša na sodnice, ki vodijo postopke na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani v zadevah I Pd 1875/2009, I Pd 187/2010 in I Pd 556/2010, proti katerim je že vložil kazensko ovadbo. Predlog utemeljuje z navedbo, da so mu sodnice v navedenih zadevah z nepravilnim postopanjem pri vročanju preprečile vložitev pravnega sredstva, saj je bil sklep o ustavitvi postopka nabit na sodno desko.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Temeljni razlogi in namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP so smotrnost in ekonomičnost oziroma drugi tehtni razlogi. Slednji se vežejo predvsem na zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti tiste dvome, ki bi lahko omajali zaupanje strank v odločanje sodišča. Po ustaljeni sodni praksi se morajo razlogi za delegacijo nanašati na celotno sodišče, ne pa na posameznega sodnika. Dvom o nepristranskosti sodnika je lahko le izločitveni razlog; če je izločeno toliko sodnikov, da sodišče ne more postopati, je to lahko le razlog za nujno delegacijo po 66. členu ZPP in ne za delegacijo iz razlogov po 67. členu ZPP.

4. Tožnik svojo vlogo utemeljuje s sklicevanjem na nezakonito postopanje sodnic pri vročanju sklepa o ustavitvi postopka. Tako sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar ga utemeljuje zgolj z grajo vročanja na napačen naslov, ker naj bi sodišče razpolagalo s pravim naslovom. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost zakonitega oziroma naravnega sodnika, kar pa je lahko le razlog za izločitev sodnika in ne tehten razlog za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Prav tako tožnik ne pojasni, zakaj bi bilo zaradi domnevnega nezakonitega postopanja sodnic, katerih niti poimensko ne navede, celotno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče (glede katerega razlogov za delegacijo, razen splošnih očitkov, sploh ne konkretizira) nezmožno nepristransko odločati.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP) (1).

Op. št. (1): Betetto N., komentar k 37. členu ZPP, v: Ude L. in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga. GV Založba in Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, str. 209.