Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep I Up 65/2016

ECLI:SI:VSRS:2016:I.UP.65.2016 Upravni oddelek

dovoljenost pritožbe stranka sama pravniški državni izpit
Vrhovno sodišče
21. marec 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo (v nadaljevanju pritožnikovo) pritožbo zoper svoj sklep III U 152/2015-13 z dne 20. 11. 2015, ker je pritožbo vložil pritožnik sam, pri tem pa ni izkazal da ima opravljen pravniški državni izpit. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pritožnik ponovno sam vložil vlogo naslovljeno kot: „pritožba zoper sklep upravnega sodišča št. II Upr 24/2015-4 z dne 3. 2. 2016“, zahteva za združitev tam navedenih zadev sodišča prve stopnje, zahteva za nujno odobritev brezplačne pravne pomoči, zahteva za takojšnjo vrnitev zaplenjenega denarja in „ocena ustavnosti in zakonitosti 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči pred spremembo 20. 3. 2015“. Iz vsebine te vloge izhaja, da pritožnik zahteva predvsem, da se združijo tam navedene zadeve vložene pred sodiščem prve stopnje, nadalje da se ne strinja z odločitvami v tam navedenih zadevah, saj meni da je do brezplačne pravne pomoči upravičen in zato zahteva razveljavitev tako izpodbijanega sklepa kot tudi ostalih tam navedenih odločb. V zvezi s tem je treba pritožniku pojasniti, da Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o združitvi zadev odprtih pred sodiščem prve stopnje (42. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), prav tako ni pristojno za oceno ustavnosti zakonov, saj je ta ocena v izključni pristojnosti Ustavnega sodišča RS (160. člen Ustave RS in 21. člen Zakona o ustavnem sodišču). Ker iz navedb v vlogi tudi ne izhaja, da pritožnik zahteva brezplačno pravno pomoč za pravno sredstvo zoper sklep, ki ga z vlogo izpodbija, saj se navedbe v zvezi z brezplačno pravno pomočjo nanašajo le na nestrinjanje z že sprejetimi odločitvami sodišča prve stopnje o njegovih vlogah za dodelitev te pomoči, je Vrhovno sodišče to vlogo obravnavalo kot pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje II Upr 24/2015 z dne 3. 2. 2016. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, kar je bilo pritožniku že večkrat pojasnjeno. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.(1)

6. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7. Ker je pritožnik kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu pritožbo vložil sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

10. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

(1) Prim. npr. I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia