Jedro

V isti pravdni zadevi je bila s strani tožnika že vložena prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila, zato je pravilna odločitev tožene stranke, ki je novo prošnjo v konkretni zadevi kot nedovoljeno zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S sklepom, številka Bpp 566/2010 z dne 30. 4. 2010 je tožena stranka zavrgla prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp), ki jo je dne 19. 3. 2010 vložil A.A. (tožnik v tem sporu) kot nedovoljeno. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 19. 3. 2010 vložil prošnjo za odobritev bpp v pravdnem postopku pri Okrajnem sodišču v Velenju, številka P 73/2008. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik v isti pravdni zadevi že vložil prošnjo za odobritev bpp, o kateri je sodišče odločilo z odločbo Bpp 1489/2009 z dne 20. 10. 2009. Z odločbo je sodišče zavrnilo prošnjo prosilca kot neutemeljeno, zoper odločitev prosilec ni uveljavljal pravnega sredstva, tako da je odločba dne 9. 12. 2009 postala pravnomočna.

Tožnik v tožbi predlaga, da se njegova tožba oziroma primer obravnava v sodelovanju z odvetnikom B.B. Navaja, da je že večkrat pošiljal prošnje za odobritev bpp in vedno se je od njega zahtevalo predložitev določenih listin, za kar je zapravil precej časa in denarja. Kot je iz predloženih listin razvidno prejemnik invalidnine, katera je nizka in nima sredstev za preživetje. Če mu sodišče ne bo pomagalo, bo poiskal pomoč novinarjev in javnosti, glede na to, da meni, da sodnica C.C. je pristranska na vseh obravnavah, pri katerih je bil prisoten in je bila po svojem obnašanju na strani tožnika.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravnem spise.

Tožbo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno iz naslednjih razlogov: Kot je razvidno iz upravnega spisa, je v isti pravdni zadevi P 73/2008 že bila vložena s strani tožnika prošnja za odobritev bpp. Tožena stranka je z odločbo Bpp 1489/2009 z dne 20. 10. 2009 prošnjo prosilca kot neutemeljeno zavrnila, odločba pa je dne 10. 12. 2009 postala pravnomočna, zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je prošnjo kot nedovoljeno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku. Tega dejstva, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, pa tožnik tudi ne prereka, zato ostalih tožbenih razlogov sodišče ni presojalo.