Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pristojnost za ukrepanje v primeru ogrožanja varne uporabe javne ceste, kot je to v obravnavanem primeru, je na inšpektorju za ceste, zato gradbena inšpektorica tožniku ne more prepovedati uporabe pločnika kot dela javne ceste.
I. Tožbi se ugodi tako, da se odpravijo 1. točka izreka odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana-Kranj, Inšpekcijske pisarne Kranj, št. 06122-3714/2014-4 z dne 21. 11. 2014, v delu, ki se nanaša na prepoved uporabe pločnika, ter sklepa istega organa št. 06122-3714/2014-9 z dne 16. 12. 2014 in 06122-3714/2014-11 z dne 23. 12. 2014. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z izpodbijano odločbo je gradbena inšpektorica tožniku prepovedala uporabo pločnika in okolice ob večstanovanjskem objektu na naslovu A., na zemljišču parc. št. 241/10 k. o. ..., ker je objekt nevarna gradnja (1. točka izreka). V 2. točki izreka mu je bilo naloženo, da na navedenem objektu do 1. 1. 2015 na svoje stroške izvede tam našteta vzdrževalna dela, sicer se bo začel postopek izvršbe denarne obveznosti s prisilitvijo (3. točka). Izrečene so bile tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1 – 4. točka izreka), navedeno pa je bilo še, da stroškov postopka ni ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. in 6. točka).
2. Iz obrazložitve je razvidno, da se obravnavani večstanovanjski objekt nahaja ob javni površini - pločniku in državni regionalni cesti. Gradbena inšpektorica ugotavlja, da je zaradi neustreznega vzdrževanja strehe in žlebov prišlo do zamakanja strehe in napušča ter da meteorna voda povzroča propadanje zunanjosti celotnega objekta. Navaja, da iz žlebov, ki so prepereli, raste rastlinje, prepereli so tudi vertikalni odtoki, da so poškodovani dimniki s kapami, napušč pri strehi, mestoma tudi fasadni omet, več starih anten pa predstavlja nevarnost zaradi možnosti padca na javne površine.
3. Ugotavlja še, da je zaradi posledic zamakanja na ulični fasadi v večjih cementnih-opečnih kosih na pločnik odpadel napušč v približni dolžini 3 m in širini 1 m, pri čemer je bil v času ogleda pločnik že ustrezno zavarovan in preprečen dostop v bližino objekta. Glede na navedeno nevarno stanje je bila tožniku prepovedana uporaba pločnika na delu, kjer je mogoče padanje napušča in fasadnega ometa, ter naloženo, da do dokončanja vzdrževalnih del zagotovi zavarovanje okolice objekta na način, da ne bo ogroženo življenje in zdravje pešcev.
4. S sklepom o dovolitvi izvršbe je gradbena inšpektorica ugotovila, da je postala 1. točka predhodno omenjene odločbe dne 25. 11. 2014 izvršljiva (1. točka izreka). Z 2. točko izreka mu je določila nov rok za izvršitev odrejene obveznosti, tj. takoj po prejemu tega sklepa in mu zagrozila z denarno kaznijo v višini 40.000 EUR, če do tega roka odrejene obveznosti ne bo izvršil. S 3. točko izreka je ugotovila, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršitve, s 4. točko izreka pa, da v tem postopku stroški niso nastali.
5. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bilo na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 16. 12. 2014 ugotovljeno, da tožnik okolice objekta ni zavaroval na način, da bi preprečil dostop do objekta. Ker mu je bila z izpodbijano odločbo prepovedana uporaba pločnika na delu, kjer je mogoče dodatno odpadanje napušča ali fasadnega ometa, bi tožnik moral zagotoviti zavarovanje okolice objekta na način, da ne bi bilo ogroženo življenje in zdravje ljudi zaradi morebitnih padajočih delov objekta.
6. S sklepom o denarni kazni je bila tožniku izrečena denarna kazen v znesku 40.000 EUR, ki mu je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe (1. točka izreka), z 2. točko izreka mu je gradbena inšpektorica zagrozila, da se bo kazen prisilno izterjala, če tožnik izrečene kazni ne bo plačal v roku, s 3. točko pa je zagrozila z novo denarno kaznijo v znesku 50.000 EUR, če tožnik takoj po prejemu tega sklepa ne bo izvršil obveznosti iz 1. točke že omenjene odločbe. S 4. točko izreka je ugotovila, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršitve, s 4. točko izreka pa, da v tem postopku stroški niso nastali.
7. V obrazložitvi navaja, da je bilo na kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 23. 12. 2014 ugotovljeno, da tožnik še vedno ni zavaroval okolice objekta na način, da bi preprečil dostop do objekta, kjer je mogoče dodatno odpadanje napušča ali fasadnega ometa.
8. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikove pritožbe zoper izpodbijano odločbo in sklepa.
9. Tožnik v tožbi navaja, da se sicer strinja z ugotovitvijo gradbene inšpektorice, da je obravnavani večstanovanjski objekt nevarna gradnja, strinja se tudi z izrečenimi prepovedmi in naloženimi deli, vendar meni, da je izrek te odločbe pomanjkljiv, saj mu s to odločbo ni bilo naloženo zavarovanje pločnika. Predvsem pa iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil pločnik v času ogleda že ustrezno zavarovan in preprečen dostop v bližino objekta. Ker stanja glede zavarovanja pločnika ni spreminjal, meni, da izpodbijana odločba ni izvršilni naslov za nadaljnja, tudi izpodbijana sklepa.
10. Dodaja, da je v stečajnem postopku in nima zaposlenih, zato v kratkih rokih ni sposoben izvesti zahtevanih ukrepov zavarovanja, finančna sredstva pa bo pridobil šele s prodajo premoženja stečajne mase.
11. Sodišču predlaga, naj razveljavi (pravilno: odpravi) izpodbijano odločbo in sklepa ter drugostopenjske odločbe, toženki pa naloži povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
12. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.
13. Tožba je utemeljena.
14. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da stečajni postopek ni ovira za uvedbo ali dokončanje inšpekcijskega postopka zaradi nevarne gradnje (pri. sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 240/2012 z dne 11. 10. 2012), zato okoliščina, da je tožnik v stečaju, sama po sebi ne vpliva na zakonitost izpodbijanih odločitev.
15. Po določbi 154. člena ZGO-1 v primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
16. V obravnavani zadevi ni sporno, da predstavlja večstanovanjski objekt na zemljišču parc. št. 241/10 k. o. ... nevarno gradnjo, saj se tožnik s to ugotovitvijo v izpodbijani odločbi izrecno strinja. Sporno pa je, ali je tožnik spoštoval v 1. točki izreka te odločbe izrečeno prepoved uporabe pločnika, ki se nahaja ob obravnavanem večstanovanjskem objektu. Gradbena inšpektorica namreč meni, da tožnik ni ustrezno zavaroval pločnika.
17. Sodišče ne dvomi, da je zaradi padajočega napušča in ometa ogroženo življenje in zdravje pešcev, vendar po presoji sodišča okoliščina, da se obravnavana nevarna gradnja nahaja ob pločniku, ki je javna površina, gradbeni inšpektorici ne daje podlage za izrek ukrepa prepovedi uporabe pločnika.
18. Upoštevati je namreč treba, da je pločnik del javne ceste (14. in 54. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah, v nadaljevanju ZCes-1). Po prvem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.
19. ZCes-1 v 5. členu določa tudi prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste, med drugim je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej (prvi odstavek tega člena), na cestišču javne ceste pa je prepovedano razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati (prva alineja 5. točke drugega odstavka istega člena). Pristojnost za ukrepanje v primeru kršitev teh določb je na pristojnem inšpektorju za ceste (114. in 118. člena ZCes-1).
20. Situacije, kot je obravnavana, ureja ZCes-1 v petem odstavku 5. člena, po katerem mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti.
21. To pomeni, da je glede na navedene določbe pristojnost za ukrepanje v primeru ogrožanja varne uporabe javne ceste, kot je to v obravnavanem primeru, na inšpektorju za ceste, zato gradbena inšpektorica tožniku ne more prepovedati uporabe pločnika kot dela javne ceste. Že iz tega razloga je bilo treba izpodbijano odločbo, v delu, ki se nanaša na prepoved uporabe pločnika, odpraviti (1. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), posledično pa je bilo treba odpraviti tudi sklepa o dovolitvi izvršbe in o denarni kazni.
22. V zvezi s tožbenim predlogom, naj sodišče odpravi tudi drugostopenjske odločbe, sodišče pripominja, da po določbi 2. člena ZUS-1 odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, torej akti, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo izpodbija akt organa prve stopnje, v primeru odprave tega akta pa se po samem zakonu odpravijo pravne posledice, ki so iz tega akta nastale (281. člen Zakona o splošnem upravnem postopku).
23. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).
24. Sodišče je zato tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).