Jedro

S predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena), prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 335,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 10. 5. 2024 ter dopolnitev predloga za obnovo postopka z dne 10. 5. 2024 (I. točka izreka) in sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v znesku 839,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2.Tožnik v pravočasni pritožbi in dopolnitvi pritožbe, ki ju vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ , podaja predlog za izločitev sodnice in za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, oboje zaradi pristranskosti. Kot nove dokazne predloge prilaga medicinske izvide iz 2017, 2016 in 2015, iz katerih izhaja, da je zapustnik imel demenco in Parkinsonovo bolezen, ter izvid nevrologinje z dne 16. 9. 2014, ki ga je izvedenka pri izdelavi mnenja spregledala, dokazuje pa, da je imel zapustnik demenco že pred sklenitvijo sporne pogodbe. Meni, da izvidi potrjujejo, da je izvedensko mnenje nepravilno in nepopolno ter pristransko, izvedenka pa se je oprla na listine, glede katerih tožniku ni bila dana možnost izjave. Navaja, da je 24. 3. 2023 pridobil dokaz, da je bilo zapustniku 2016 odvzeto vozniško dovoljenje zaradi slabega zdravstvenega stanja, ter listino, da mu je bila Parkinsonova bolezen diagnosticirana že 1987. Sodno izvedenko je večkrat pozival k predložitvi izvidov pregledov, na katere se je sklicevala v mnenju, in jo opomnil na prikrivanje podatkov ter zavajanje. K temu je pozival tudi sodišče. V postopku je predložil dopis Centra za socialno delo in predlagal zaslišanje zaposlene, ki je vedela za dogajanje v družini glede zapustnika, pa je sodišče to neutemeljeno zavrnilo. Večkrat je pozival k postavitvi drugega izvedenca. Toženka je prikrivala demenco zapustnika zaradi materialne koristi. Tožnik je že v postopku na prvi stopnji dokazal, da je toženka dementnega zapustnika prevarala, predložil je dokaze s fotografijami, ki pa jih sodišče ni upoštevalo in jih je izločilo iz spisa. Sodnica je spor prejudicirala, ves čas je pristransko upoštevala le navedbe in dokaze toženke. Neupravičeno je zavrnila dokaz z zaslišanjem matere tožnika ter številne druge dokaze, zmotno je ugotovila stanje glede oporoke, ni upoštevala, da je toženka izkoristila slabo zdravstveno stanje zapustnika in da je pogodba zato nična. Obravnava strank ni bila enakopravna, v izpodbijanem sklepu in tudi v sodbi je precej nelogičnosti in nesmiselnosti. Predlaga spremembo sodbe tako, da se v celoti ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Tožnik je vložil še odgovor na odgovor na pritožbo, ki pa ne predstavlja po ZPP predvidene vloge² , hkrati pa je vložen laično in ne po pooblaščenki (razlogi v zvezi s tem bodo pojasnjeni v nadaljevanju sklepa), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je šele v pritožbi podana zahteva za izločitev prvostopenjske sodnice prepozna, saj je vložena že po izdaji odločbe o glavni stvari in tudi že po izdaji izpodbijanega sklepa. Po drugem odstavku 72. člena ZPP mora namreč stranka izločitev zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Poleg tega je pojasniti, da tožnik izločitve ni predlagal iz izključitvenih razlogov po 1. do 5. točki 70. člena ZPP, temveč zaradi odklonitvenega razloga po 6. točki istega člena. V takem primeru ob morebitni kasnejši izločitvi pravnega učinka nimajo le dejanja, opravljena od vložitve zahteve dalje (drugi odstavek 74. člena ZPP), in ker je bil izpodbijani sklep izdan že pred vložitvijo predloga za izločitev, ta predlog na njegovo izdajo ni mogel v ničemer vplivati. Pritožbeno sodišče še pripominja, da subjektivno nezadovoljstvo z načinom vodenja postopka in sprejeto odločitvijo ne pomeni pravno upoštevnega razloga za izločitev razpravljajoče sodnice, pravno tako tudi ne morebitne procesne kršitve (ki jih ima stranka možnost uveljavljati s pravnimi sredstvi).

7.Na pravilnost izdaje izpodbijanega sklepa tudi ne vpliva skupaj s pritožbo vložen predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, saj podatki spisa ne izkazujejo, da bi prišlo do izločitve sodnice ali vseh sodnikov sodišča prve stopnje, ki zato ne bi moglo reševati konkretne zadeve.

8.Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 23. 2. 2022 zavrnilo tožnikov primarni zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o preužitku ter neveljavnosti vknjižbe in podredni zahtevek zaradi ugotovitve navideznosti pravnega posla ter vračila darila v zapuščino (zahtevek je temeljil na neobstoju poslovne sposobnosti zapustnika ob sklenitvi pogodbe o preužitku zaradi demence in Parkinsonove bolezni, na nedovoljeni kavzi in na navideznosti pogodbe, ki naj bi prikrivala darilo). Sodba je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1324/2023 z dne 20. 3. 2024.

9.Tožnik je 10. 5. 2025 po pooblaščenki vložil predlog za obnovo postopka, v katerem uveljavlja obnovitvene razloge po 5., 6. in 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Podaja obširne navedbe, da je pogodba o preužitku nična, saj zapustnik ni bil sposoben izraziti in oblikovati svoje volje, ter da je toženka zlorabila njegovo slabo zdravstveno stanje, da bi tožnika prikrajšala pri nujnem deležu. Meni, da je pogodba navidezna in prikriva darilno pogodbo. Pojasnjuje, da je zapustnik od leta 1987 trpel za Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo, v času sklepanja pogodbe je bil dementen, da ni bil sposoben oblikovati pravno poslovne volje, pa izhaja tudi iz zdravstvene dokumentacije (potrdilo z dne 11. 2. 2016, potrdilo z dne 18. 4. 2016). Psihiatrično izvedensko mnenje z dne 4. 9. 2022 z dopolnitvijo z dne 18. 11. 2022, na katerega se opira sodba, postavljene diagnoze ne upošteva in je zato nepravilno. Tožnik obširno pojasnjuje lastnosti in posledice demence ter navaja, da gre za možgansko okvaro, zaradi katere zapustnik ni bil poslovno sposoben, pogodba o preužitku pa je posledično nična ali vsaj izpodbojna. Tožnik je 10. 5. 2025 vložil tudi laično dopolnitev predloga za obnovo postopka, katere vsebine pa pritožbeno sodišče glede na naravo odločitve podrobneje ne povzema.

10.Toženka je v odgovoru na predlog za obnovo postopka opozorila na nedovoljenost laično vložene dopolnitve predloga in navedla, da uveljavljani razlogi za obnovo postopka niso podani.

11.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka in njegovo dopolnitev zavrglo, odločitev pa je pravilna.

12.Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, je obnova postopa izredno pravno sredstvo, po tretjem odstavku 86. člena ZPP pa lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemo določa četrti odstavek 86. člena ZPP, po katerem predlog za obnovo postopka veljavno lahko vloži tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik ni ne trdil ne izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je njegova laično vložena dopolnitev predloga za obnovo postopka nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 91. člena ZPP že iz tega razloga pravilno zavrglo.³

Prim. npr. VSL Sklep II Cp 771/2024 z dne 1. 8. 2024 in VSL Sklep I Cp 1292/2022 z dne 25. 8. 2022.

Prim. VSL Sklep I Cp 530/2024 z dne 11. 4. 2024.

Prim. VSL Sklep I Cp 1207/2023 z dne 24. 7. 2023.

Prim. VSL Sklep II Cp 1527/2022 z dne 24. 11. 2022.

Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 2/15, s spremembami in dopolnitvami.

Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-1, 70-5, 70-6, 72, 72/2, 74, 74/2, 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 337, 337/1, 394, 394-5, 394-6, 394-10, 396, 396/1, 396/1-4, 397, 397/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.