Jedro

Do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se:

I. točka izreka spremeni tako, da se ta pravilno glasi: Predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse se delno ugodi tako, da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi v višini 3.195,00 EUR, v presežku (glede zneska 3.000,00 EUR) se predlog za taksno oprostitev zavrne.

II. točka izreka spremeni tako, da zaporedni mesečni obrok znaša 250,00 EUR (in ne 516,25 EUR).

Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za postopek o pritožbi v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 516,25 EUR ter odločilo o zapadlosti posameznih obrokov in o prisilni izterjavi neplačanih obrokov.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Sodišče je odločitev oprlo na dejstvo, da naj bi bila tožena stranka lastnica več nepremičnin, med drugim hiše v vrednosti preko 250.000,00 EUR in kmetijskih zemljišč v vrednosti preko 6.000,00 EUR. Drži, da je tožena stranka pri teh nepremičninah vpisana kot lastnik v zemljiški knjigi, vendar je na hiši in stavbnem zemljišču več hipotek v skupni vrednosti 1.179.543,57 EUR s pripadki in se te nepremičnine prodajajo v izvršilnem postopku za poplačilo teh hipotek. Tožena stranka je svoji izjavi o premoženjskem stanju priložila tudi izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhajajo vsa navedena dejstva. Sodišče navedenih nepremičnin ne bi smelo šteti v premoženje tožene stranke pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks. Podobno velja za kmetijska zemljišča, za katera je tožena stranka pojasnila, da jih je prodala za ceno 4.250,00 EUR in za te navedbe predložila tudi ustrezen dokaz, prodajno pogodbo. Tudi tega premoženja sodišče ne bi smelo upoštevati pri svojem odločanju. Sodišče je zato zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče je tudi spregledalo, da bo tožena stranka in njena družina v bližnji prihodnosti skoraj gotovo ostala brez hiše, s čemer bo njeno preživljanje in preživljanje njene družine še dodatno oteženo. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Predlog tožene stranke je presojalo ob uporabi drugega odstavka 11. člena ZST-1, v skladu s katerim lahko sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči delno oprosti plačila sodnih taks, navedena odločba je bila z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 10. 7. 2014 razveljavljena, do odprave neustavnosti pa se uporablja tako, da sodišče stranko v celoti oprosti plačila sodnih taks tudi v primeru, če ta ni prejemnik denarne socialne pomoči. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v zadevi delno zmotno ugotovilo. Ker ugotovitve temeljijo na presoji listinskih dokazil, sodišče druge stopnje sklepa ni razveljavilo, ampak je listinske dokaze na novo presodilo samo (358. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pritožba ima tako prav, da bi sodišče prve stopnje glede nepremičnine, v kateri živi tožena stranka in ki je vredna 250.635,00 EUR moralo upoštevati tudi dejstvo, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipotekami, ki presegajo vrednost nepremičnine. Nadalje bi moralo upoštevati zatrjevano (in izkazano) dejstvo, da je bila za parceli št. 512/14 in 512/15 (k. o. X) sklenjena prodajna pogodba (z zemljiškoknjižnim dovolilom, ne pa tudi za parcelo št. 512/3 k. o. X v vrednosti 5.868,00 EUR).

Sodišče druge stopnje zato pri presoji o taksni oprostitvi upošteva dejstvo, da je toženec zaposlen, v letu 2013 (kar je upoštevalo sodišče prve stopnje) je prejel plačo v skupni višini 12.275,28 EUR, v prvih mesecih leta 2014 pa mesečno po 724,45 EUR neto, kot izhaja iz prilog B15 do B17. Nadalje je zaposlena tudi žena toženca, ki je sicer v letu 2013, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, iz naslova plač prejela 27.745,00 EUR dohodka, iz prilog B18 - B20 pa izhaja, da prejema mesečno povprečno neto znesek 1.461,00 EUR (marec – maj 2014), torej je bil prej navedeni letni znesek bruto znesek. Ob upoštevanju navedenih dohodkov pravdnih strank ter dejstva, da ima toženec v lasti še eno kmetijsko zemljišče, žena toženca pa v solasti večje število kmetijskih in gozdnih zemljišč, skupaj vrednih 11.600,00 EUR ter osebno vozilo, vredno 6.000,00 EUR, je treba po presoji sodišča druge stopnje predlogu tožene stranke za taksno oprostitev glede na višino sodne takse 6.195,00 EUR delno ugoditi, saj bi bila s plačilom takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožena stranka sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1, toženec, žena in dva mladoletna otroka). Glede na ugotovljena dejstva je sodišče druge stopnje odločitev spremenilo tako, da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi v višini 3.195,00 EUR, v presežku (glede 3.000,00 EUR) pa predlog za taksno oprostitev ostane zavrnjen. Pri tem je tožena stranka dolžna sodno takso plačati v 12 zaporednih mesečnih obrokih (kot je odločilo že sodišče prve stopnje) po 250,00 EUR mesečno (in ne 516,25 EUR). Na takšen način s plačilom takse ne bo ogroženo preživljanje tožene stranke in njene družine (skupni prihodki neto mesečno 2.185,00 EUR za štiri družinske člane).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka opozarja na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014, s katero je to odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

Glede na že ugotovljene dohodke, povprečno 546,00 EUR mesečno na družinskega člana, tožena stranka do denarne socialne pomoči, tudi če bi vlogo podala, ne bi bila upravičena, saj cenzus za prvo odraslo osebo znaša 269,20 EUR, vsako naslednjo odraslo osebo 161,52 EUR, prvega otroka 215,36 EUR, vsakega naslednjega otroka pa 188,44 EUR, tako da nedvomno družina tožene stranke cenzusa za dodelitev socialne pomoči ne dosega in zato oprostitev plačila sodne takse v celoti ne pride v poštev.