Jedro

Ob upoštevanju določb 3., 6. in 7. člena ZPPreb, podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe, je prvostopenjski upravni organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Iz vseh zbranih izjav prič in podatkov nesporno izhaja, da tožeča stranka ne biva na naslovu V.1, kjer želi ponovno prijaviti stalno prebivališče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Postojna zavrnila zahtevo tožeče stranke za prijavo stalnega prebivališča na naslovu V.1. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo z vpogledom v register stalnega prebivalstva ugotovljeno, da je imela tožeča stranka dne 21. 7. 2008 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu V.1, Upravna enota Sežana pa je z odločbo številka 210-32/2009 z dne 15. 11. 2010, po opravljenem postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča tožeče stranke, prijavila stalno prebivališče tožeče stranke na naslovu S.2 in odjavila stalno prebivališče na naslovu V.1. V skladu s sedmim odstavkom 7. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb) lahko pristojni organ, če ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, oziroma posameznik ob prijavi stalnega prebivališča ne predloži dokazila iz četrtega odstavka navedenega člena, odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika na tem naslovu prijavi začasno, in sicer za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni, oziroma dokler ne ugotovi ali posameznik dejansko stalno prebiva na tem naslovu. Ker je bil podan dvom o resničnosti, v prijavi navedenih podatkov, je bila tožeči stranki zavrnjena prijava stalnega prebivališča na naslovu V.1. Tožeča stranka pa je bila, v skladu z določbami sedmega odstavka 7. člena ZPPreb, prijavljena na navedenem naslovu začasno, dokler se ne ugotovi ali dejansko stalno prebiva na tem naslovu.

V postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča je Upravna enota Sežana zaslišala pričo A.A., brata tožeče stranke, ki je izjavila, da tožeča stranka ne prebiva na naslovu V.1, hodi pa obdelovat svojo parcelo, največkrat popoldan oziroma ob sobotah ali nedeljah. Povedala je še, da tožeča stranka od poroke, to je od začetka leta 1984 stalno stanuje na naslovu S.2. Drugi brat tožeče stranke B.B., ki je bil zaslišan kot priča, pa je povedal, da tožeča stranka na naslovu V.1 ne prebiva že 25. let, z ženo in dvema otrokoma živi na naslovu S.2. Priča C.C. iz V.3 je povedala, da tožečo stranko občasno vidi v V., kjer obdeluje majhno njivo. Glede njenega bivanja v V. pa ne more pričati saj gre za tipično kraško domačijo, z obzidanim dvoriščem in velikimi vhodnimi vrati, zato se vaščani vidijo zelo redko. Sosed D.D. iz V.2 pa je, zaslišan kot priča povedal, da se je tožeča stranka iz kraja odselila že pred mnogimi leti, občasno pa prihaja na naslov V.1, ker ima tam psa in obdeluje kmetijo. Povedal je še, da tožeča stranka isti dan ko pride v V. tudi odide. Kolikor mu je znano tožeča stranka živi z družino v S. Iz poročila Policijske postaje Postojna izhaja, da na naslovu S.2 prebivajo E.E., F.F. (tožnik) in njuna sinova G.G. in H.H. Na naslovu V.1 pa prebiva brat tožeče stranke A.A., tožeča stranka pa ne živi na tem naslovu odkar se je poročila, prihaja pa v V. večkrat na teden, ker opravlja dela na kmetiji.

Ob upoštevanju vseh navedenih podatkov je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka dejansko ne prebiva na naslovu V.1, kamor hodi zgolj z namenom opravljanja kmetijskih del, zato so bili podani pogoji iz sedmega odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča za zavrnitev prijave stalnega prebivališča tožeče stranke na naslovu V.1. Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo št. 210-44/2010/6 (132-03) z dne 11. 7. 2011 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi smiselno navaja, da jo življenjski interesi, tako poklicni kot ekonomski trajno povezujejo z njeno rojstno hišo na naslovu V.1. Navaja še, da je v stanovanju na naslovu S.2 premalo prostora za njeno družino z dvema polnoletnima otrokoma. V zvezi z ugotovitvijo Upravne enote pa navaja, da je samovoljna, saj ji ni bila dana možnost sodelovanja v upravnem postopku. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v celoti zavrača tožbene navedbe iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe Ministrstva za notranje zadeve.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za zavrnitev vloge tožeče stranke. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V skladu s 3. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o prijavi prebivališča je stalno prebivališče naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave. V prvem odstavku 6. člena ZPPreb pa je določeno, da mora stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, prijaviti posameznik pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. V 7. členu ZPPreb je določeno, katere podatke mora posameznik ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča dati pristojnemu organu. Pristojni organ preveri pravilnost naslova, na katerega se posameznik prijavlja, v registru stalnega prebivalstva, v primeru stalnega prebivališča in spremembe naslova tujca pa tudi veljavnost dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. V sedmem odstavku 7. člena ZPPreb pa je določeno, da če pristojni organ ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, oziroma posameznik ob prijavi stalnega prebivališča ne predloži dokazila iz četrtega odstavka istega člena, lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika na tem naslovu prijavi začasno, in sicer za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni, oziroma dokler ne ugotovi ali posameznik dejansko stalno prebiva na tem naslovu.

Ob upoštevanju navedenih določb Zakona o prijavi prebivališča, podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe, je tudi po mnenju sodišča, Upravna enota Postojna pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, saj se je seznanila z vsebino odločbe Upravne enote Sežana št. 210-32/2009, na podlagi katere je bilo tožeči stranki dne 15. 11. 2010 v register stalnega prebivalstva vpisano stalno prebivališče na naslovu S.2, poleg tega pa so bile v tem postopku na novo zaslišane priče (zapisnik št. 021-74/2010-4 0317 z dne 6. 11. 2011), pridobljene pisne izjave prič z dne 24.1. 2011 ter ugotovitve Policijske postaje Postojna z dne 15. 2. 2011. Iz vseh zbranih izjav prič in podatkov nesporno izhaja, da tožeča stranka ne biva na naslovu V.1, kjer želi ponovno prijaviti stalno prebivališče. Neutemeljene pa so tudi tožbene navedbe tožeče stranke, da je upravni organ ni pritegnil v postopek, kot to določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj iz upravnih spisov izhaja, da ji je bilo na naslov S.2, ki je v registru stalnega prebivalstva navedeno kot stalno prebivališče tožeče stranke, poslano vabilo zaradi seznanitve z ugotovljenimi dejstvi (dokument številka 210-750/2010/8 z dne 16. 2. 2011), kateremu je priložena poštna povratnica, ki izkazuje, da ji vabila ni bilo mogoče osebno vročiti zato je bilo, v skladu s 87. členom ZUP, dne 5. 3. 2011 vloženo v hišni predalčnik. Ker se tožeča stranka ni odzvala vabilu, ji je bilo vabilo dne 15. 3. 2011 ponovno poslano, tokrat na naslov T.6, ker je tožeča stranka imela na navedenem naslovu prijavljeno začasno prebivališče in določen naslov za vročanje. Iz vsebine vabila tudi izhaja, da ga je upravni organ prve stopnje v njem seznanil z ugotovitvami in mu omogočil, da se osebno izjavi o dejstvih in okoliščinah na Upravni enoti Postojna ali na Upravni enoti Nova Gorica ali pisno na naslov upravnega organa prve stopnje. Tudi v tem primeru priložena poštna povratnica izkazuje, da ji je bilo vabilo vročeno dne 19. 3. 2011. Tožeča stranka pa se tudi na to vabilo ni odzvala, kakor se tudi ni pisno izrekla o posameznih dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih v navedenem upravnem postopku.

Glede na vse navedeno je sodišče, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.