Jedro

Prvostopenjski organ je pri ugotavljanju kriterijev upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče v dani situaciji upoštevati, in je tožnici določil maksimalno število točk, kot je bilo mogoče glede na dokumentacijo, ki jo je predložila tožnica, in glede na podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer v postopku dodelitve neprofitnega stanovanja dosegla 240 točk, s čimer se uvršča na 610. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Nadalje je v izreku odločbe navedeno, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem iz prednostne liste A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 455 točk, vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da je dne 8. 11. 2008 v časopisu Dnevnik objavil javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Tožnica se je v razpisnem roku prijavila na razpis. Nadalje prvostopenjski organ navaja, kateri so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 14/04, 34/04 in 62/06, v nadaljevanju Pravilnik). Kot dodaten pogoj je bila razpisana tudi stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana z določenimi izjemami. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, opredeljenih v 9. členu Pravilnika, kar tožnico uvršča med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine. V skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer je bilo opravljeno točkovanje razmer. V nadaljevanju prvostopenjski organ našteva točkovalne kategorije in jih pojasnjuje. Glede tožnice pa konkretno navaja, da ji je bilo priznanih 180 točk pri kategoriji 1.1, ki se nanaša na stanovanjski status. Tožnica je namreč brez stanovanja. Priznanih ji je bilo tudi 60 točk iz kategorije 16.1 - udeležba na prejšnjih razpisih. Tako je bila tožnica skupno ocenjena z 240 točkami. Glede na število razpisanih stanovanj pa bodo stanovanja zagotovljena tistim, ki so dosegli 455 točk in več.

Tožnica se je zoper prvostopenjski akt pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe je med drugim navedeno, da je tožnica uveljavljala točke le pri postavki 12.2 - prosilka je ženska ima več kot 12 let delovne dobe. Ker je bila vloga nepopolna, je bila tožnica pozvana na dopolnitev vloge. Tožnica je vlogo dopolnila z opisom stanovanjskih razmer, potrdilom Centra za socialno delo Ljubljana - Šiška, iz katerega je razvidna višina prejete denarne socialne pomoči in potrdilom Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega je razvidno, da se tožnico vodi v evidenci brezposelnih oseb od 29. 1. 1997. V opisu stanovanjskih razmer je tudi pojasnila, da že iz samega naslova stalnega prebivališča izhaja, da je brez stanovanja. Prvostopenjski organ je tožnici za stanovanjski status dodelil maksimalno število možnih 180 točk, ker je brez stanovanja. V primeru, če je udeleženec razpisa brez stanovanja, je izključeno točkovanje pri postavkah 2 - kvaliteta bivanja, 3 - utesnjenost v stanovanju in 4 - funkcionalnost stanovanja. Zaradi tega so lahko bile tožnici dodeljene le točke pri postavki 1.1, ne pa pri postavkah 2, 3 in 4. Ni pa bilo mogoče tožnici dodeliti točk pri edini postavki, ki jo je sama uveljavljala. Ni namreč predložila ustreznega dokazila o doseženem številu let delovne dobe. Pač pa je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti preveril udeležbe na prejšnjih razpisih in tožnici dodelil 60 točk za uvrstitev na dveh prednostnih listah na prejšnjih razpisih.

Tožnica v tožbi in pripravljalni vlogi navaja, da ji niso bile priznane vse točke, kar je kršenje pravic. Ni se ugotavljalo dejansko stanje, neupoštevanje vseh točk pa je vplivalo na njeno uvrstitev. Razen tega izpodbijana odločba izpolnjuje samo splošne navedbe razpisnih pogojev in ne vsebuje praktično nobenih navedb, ki bi se nanašale izključno na tožnico. Gre enostavno za zapis, ki je očitno pokrival vse prosilce zadevnega razpisa, katerim so bile vloge zavrnjene. Tožnica je predložila prav vse listine, ki so bile pogoj za oddajo vloge za določitev oziroma ugotovitev upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja. Predložila je vsa dokazila v zvezi z njeno delovno dobo, kot tudi listine, s katerimi dokazuje svoje zdravstveno stanje. Iz dokumentacije je nesporno zaključiti, da živi pri prijateljih, in sicer štiričlanski družini v dvosobnem stanovanju, kar utesnjuje tako njo, kot družino, pri kateri živi. Živi v nemogočih stanovanjskih razmerah. Iz oddane in k tej pripravljalni vlogi priložene zdravstvene dokumentacije pa je razvidno, da ima zdravstvene težave, ki so zagotovo posledica njenih bivanjskih pogojev, saj ima hude težave s srcem, je pod stalno zdravniško kontrolo, prav tako pa je njeno preživetje odvisno od številnih zdravil. Nobena od teh okoliščin ni bila pravilno ocenjena oziroma točkovana. Iz tega razloga ugovarja številu točk, ki so ji bile namenjene v prvostopenjski odločbi. Tožnica je samska, stara je 63 let, brez zaposlitve in je upravičenka do mesečne socialne pomoči. Pri svojih letih živi v nemogočih razmerah, je slabega zdravstvenega stanja, nima pogojev za normalno življenje, ki bi jih zagotovo imela, če bi se ugotovilo, da je upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Njeno vlogo je treba obravnavati širše, tako po sociološki, zdravstveni kot finančni strani in okoliščine obravnavati celovito, ne pa parcialno in v tožničino škodo. Predlaga odpravo obeh odločb in povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila. Kot prejemnica socialne denarne pomoči prosi za oprostitev sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi navaja, da pri odločanju o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem ne gre le za odločanje o izpolnjevanju pogojev, ki jih tožnica sicer izpolnjuje, temveč se v postopku odloča tudi o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu. Prednostne kategorije se točkujejo s predpisano višino točk v skladu s predpisi, določenimi s Pravilnikom. Prvostopenjski organ je tožnici priznal točke po vseh postavkah, upošteval je njene navedbe v vlogi in vse dokumente, ki jih je tožnica priložila k vlogi ter podatke, pridobljene iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti. Tožnica je dosegla skupno 240 točk, kar jo je uvrstilo med upravičence, ne pa tudi med dobitnike neprofitnih stanovanj, med katere so bili uvrščeni tisti prosilci v skupini A2 - samske osebe, ki so dosegli nad vključno 455 točk. Tožena stranka zavrača navedbo, da so bile tožnici kršene pravice glede na to, da so vsi prosilci obravnavani enakopravno in točkovani po enakih kriterijih. Na očitek, da se je že večkrat prijavila na razpis, pa tožena stranka odgovarja, da so prosilci v vsakem posamičnem razpisu obravnavani in se razvrščajo na prednostno listo v primerjavi z ostalimi prosilci, ki kandidirajo, s tem da je število stanovanj omejeno, tako da se med dobitnike uvrstijo tisti, ki dosežejo najvišjo višino točk, v primerjavi s številom razpisanih stanovanj. Tožnica je v vlogi uveljavljala samo točke pri postavki 12.2 - prosilka je ženska in ima več kot 12 let delovne dobe. Dokazila o tem ni predložila tudi po pozivu na dopolnitev vloge, zato ji točk po tej postavki ni bilo mogoče priznati. V dopolnitvi vloge je pri opisu stanovanjskih razmer navedla, da je brez stanovanja, kar potrjuje prijava stalnega prebivališča na Centru za socialno delo Ljubljana - Šiška. Biva občasno pri sorodnikih in znancih. Iz tega zaključuje, da je njeno bivanje neprimerno in tudi utesnjeno. Glede na njene navedbe ji je bil priznan stanovanjski status, točkovan z maksimalnim številom točk, 180 točk v postavki 1.1 - udeleženec razpisa je brez stanovanja. To pa izključuje točkovanje po ostalih kriterijih, kot so kvaliteta bivanja, utesnjenost v stanovanju in funkcionalnost stanovanja. V skladu s predpisanimi pogoji iz točke 3.3.1 javnega razpisa - uvrstitev prosilca na prednostno listo po prejšnjih razpisih, se točkuje uvrstitev prosilca na prednostno listo v višini 30 točk za vsak predhodni razpis ob pogoju, da se predhodno udeleži vsaj dveh razpisov. Tožnica se je predhodno udeležila štirih javnih razpisov, in sicer v letu 1997, ko ni izpolnjevala pogoja določene višine osebnega dohodka in je bila zaradi prenizkega dohodka zavrnjena ter se ni uvrstila na prednostno listo. V letu 2005 je bila njena vloga kot nepopolna zavržena in se tako ni uvrstila na prednostno listo. V letih 2006 in 2007 pa se je uvrstila na prednostno listo, in to je bilo sedaj upoštevano in je upravičena do točkovanja v višini 60 točk. Četudi tega kriterija ni uveljavljala, je to prvostopenjski organ preveril po uradni dolžnosti in ji dodelil točke. Navedbe tožeče stranke, da je predložila zdravstveno dokumentacijo in potrdilo o delovni dobi, niso točne. Zdravstveno dokumentacijo je prvič predložila šele v pripravljalni vlogi, potrdila o delovni dobi pa tudi k tej vlogi niso priložena. To je razvidno tudi iz upravnega spisa, ki je popoln in teh dokumentov ne vsebuje. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožnica očita prvostopenjskemu organu, da ni pravilno ugotovil dejansko stanje in ji posledično temu ni dodelil dovolj točk, kot jih določa Pravilnik, vendar sodišče ugotavlja, da ti očitki niso utemeljeni. Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju kriterijev upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče v dani situaciji upoštevati, in je tožnici določil maksimalno število točk, kot je bilo mogoče glede na dokumentacijo, ki jo je predložila tožnica in glede na podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi obeh odločb, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno ugotovila, da je tožnica brez stanovanja in ji zato pripada 180 točk pri kategoriji 1.1, zaradi udeležbe na dveh razpisih, kjer je prišla na prednostno listo, pa 60 točk iz kategorije 16.1 - udeležba na prejšnjih razpisih. Tako je bila tožnica pravilno ocenjena z 240 točkami.

Neutemeljena je tožbena navedba, da se niso upoštevali vsi možni kriteriji. Pri kriteriju 1 - stanovanjski status, je glede na tožničine navedbe, da je brez stanovanja, prvostopenjski organ določil maksimalno število točk, to je 180. Prvostopenjski organ ni mogel upoštevati kriterijev pod točkami 2 - kvaliteta bivanja, 3 - utesnjenost v stanovanju in 4 - funkcionalnost stanovanja, zato ker je v Pravilniku (na obrazcu, ki je sestavni del tega Pravilnika) izrecno določeno, da je v primeru udeleženca razpisa brez stanovanja točkovanje pod točkami 2, 3 in 4 izključeno. Prav tako ni mogel upoštevati kot kriterija zdravstvenega stanja tožnice, saj zdravstvene dokumentacije v upravnem postopku ni priložila, kar izhaja iz dokumentacije upravnega spisa. Tudi sodišče te dokumentacije ne more upoštevati, ker bi bilo to v nasprotju s 3. odstavkom 20. člena ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokaze, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Prav tako prvostopenjski organ ni mogel upoštevati kriterija, ki ga je tožnica uveljavljala pod 12.2 - prosilka je ženska ima več kot 12 let delovne dobe, saj niso bila k vlogi tudi po pozivu k dopolnitvi vloge priložena dokazila o tem, koliko ima delovne dobe. Evidenco o tem vodi delodajalec. Ta podatek bi bil razviden tudi iz delovne knjižice. Na to so prosilci opozorjeni na samem obrazcu. Teh podatkov pa ni v upravnem spisu. Glede na navedeno je prvostopenjski organ določil tožnici maksimalno število točk, kolikor je bilo v dani situaciji mogoče, zaradi tega ni mogel odločiti drugače, kot je odločil, to pa je, da ji pripada 240 točk. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da izpodbijana odločba izpolnjuje samo splošne navedbe razpisnih pogojev in da ne vsebuje nobenih navedb, ki bi se nanašale izključno na tožnico. Prvostopenjska odločba vsebuje tudi navedbe, ki se nanašajo izključno na tožnico, saj je konkretno navedeno, kateri kriteriji so ji bili priznani in koliko so se točkovali. Ker je bila odločitev prvostopenjskega organa pravila, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki 2 izreka: Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08, ZST-1). Pri tem je upoštevalo, da tožnica nima prihrankov, da je brez premoženja in da prejema le denarno socialno pomoč. Razen tega je že vrsto let brezposelna. S plačilom taks bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi razpolaga.

K točki 3 izreka: Tožena stranka je predlagala tudi, naj ji tožnica povrne stroške upravnega spora. Sodišče je pri zavrnitvi tega predloga upoštevalo določilo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.