18. 2. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Lilijane Jarc, Vrhnika, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 18. februarja 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 131/2011 z dne 12. 9. 2013 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je dopuščeno revizijo pritožnice zavrglo, ker ji ni priložila predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnilo je, da je glede na dosedanji potek postopka pritožnica izpolnila prvega od zakonsko predvidenih pogojev za pridobitev pravice do vsebinskega odločanja o izrednem pravnem sredstvu (reviziji) z zanjo uspešno zaključenim predhodnim postopkom odločanja o dopustitvi revizije, ki ga je Vrhovno sodišče izvedlo brez (pridobitve) sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku. Kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (375. člen ZPP). Zato mora stranka ob vložitvi dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Le na tak način je nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku. Kot je ugotovilo Vrhovno sodišče, je pritožnica svoji reviziji priložila samo sklep o dopustitvi revizije št. II DoR 381/2010 z dne 8. 12. 2010, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zapoveduje drugi odstavek 373. člena ZPP. Ker se v postopku z revizijo ne uporablja 108. člen ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bilo treba pritožničino nepopolno revizijo zavreči. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je enako stališče sprejelo že v več svojih judikatih (prim. sklepe št. II Ips 410/2010, št. II Ips 431/2010, št. II Ips 308/2011 in druge).

2.Zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča pritožnica vlaga ustavno pritožbo. Vrhovnemu sodišču očita kršitev 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Meni, da Vrhovno sodišče za zavrženje revizije ni imelo ustrezne pravne podlage in da je zato takšno ravnanje Vrhovnega sodišča samovoljno (arbitrarno). Pritožnica poudarja, da izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča ne zasleduje oziroma ne more zasledovati nobenega ustavno dopustnega cilja, tak poseg pa pomeni kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Četudi bi Vrhovno sodišče s svojo odločitvijo zasledovalo ustavno dopusten cilj, bi bil takšen poseg nesorazmeren in bi kot tak pomenil kršitev pritožničinih pravic iz 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Da je Vrhovno sodišče uporabilo pretirano formalističen pristop, naj bi potrjevala stališče Ustavnega sodišča v odločbi št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 127/06), pa tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, sprejeta v sodbah v zadevah Dunayev proti Rusiji z dne 24. 5. 2007 in Liakopoulou proti Grčiji z dne 24. 5. 2006.

3.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena ZPP. Zatrjuje njegovo neskladje z 22. in 23. členom Ustave ter 6. členom EKČP. Postopkovne določbe, na katere se sklicuje Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu, po mnenju pobudnice ne dajejo podlage za sklep, da bi bilo mogoče revizijo v takem primeru šteti kot nepopolno in jo zato zavreči. Pobudnica predlaga razveljavitev izpodbijane zakonske določbe.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik