Jedro

Utemeljeno pa pritožba opozarja na nepotrebnost stroškov, priznanih po obračunu izvršitelja z dne 19. 2. 2019, konkretno stroškov v zvezi s prevzemom prostovoljnega gotovinskega plačila v priznani višini 13,46 EUR, opravljenega dne 18. 2. 2019. Ker je dne 14. 2. 2019 bil opravljen uspešen rubež, pri tem pa dne 18. 2. 2019 izvršitelj ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljno plačilo od dolžnice, navedeni stroški za predmetni postopek niso bili potrebni, ker izvršitelj do njih glede na določbo 532. v zvezi s 543. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 260,57 EUR nadomesti z zneskom 247,11 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dolžniku naložilo, da v roku 8 dni povrne upniku 260,57 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku 8-dnevnega roka od vročitve tega sklepa dolžniku do plačila (I. točka izreka), v presežku je upnikov stroškovni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Navedeno odločitev v s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da iz izpodbijanega sklepa nikjer ni obrazloženo, kateri nadaljnji stroški izvršilnega postopka so nastali ter sodišču očita, da od upnika utemeljitve teh stroškov ni zahtevalo. Opozarja, da je njen dolg iz 461,80 EUR narasel na 1.160,74 EUR v posledici stroškov izvršilnega postopka ter izpostavlja načelo ekonomičnosti, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve. Zatrjuje, da se upnik bogati na račun dolžnice, ki je že tako pod pragom revščine, saj njena mesečna invalidska pokojnina znaša 370,00 EUR. Predlaga zavrženje predmetnega sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da kljub pritožničini navedbi, da ugovarja zoper sklep z dne 22. 5. 2019, šteje, da se dolžnica pritožuje zgolj zoper zanjo neugodni del odločitve sodišča prve stopnje, to je zoper I. točko izreka v uvodu navedenega sklepa.

5. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni, jasni in prepričljivi, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava1. 6. Iz podatkov spisa (vpogled v vročilnico, ki pripada k red. št. 30 spisa) je razvidno, da je dolžnica hkrati z izpodbijanim sklepom prejela tudi upnikove vloge z dne 25. 2. 2019 (2 X), 11. 4. 2019, 9. 4. 2019 ter z dne 10. 5. 2019, skupaj s prilogami, konkretno obračuni izvršitelja, ki so glede na obrazložitev sodišča prve stopnje sestavni del izpodbijanega sklepa (glej 3. in 6. točko obrazložitve), zato so pritožbene navedbe, da stroški upnika, ki jih je priglasil v predmetni zadevi, niso nikjer obrazloženi, neutemeljene in smiselno očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

7. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

8. Glede na spisovne podatke, je upnik k vsaki vlogi, v kateri je priglasil (za predmetni pritožbeni preizkus relevantne) stroške, priložil tudi obračun izvršitelja, s katerim je priglašene stroške utemeljil, zato so pritožbene trditve, ki zatrjujejo nasprotno, neutemeljene.

9. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo upniku stroške po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 18. 2. 2019 ter po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 19. 2. 2019. Iz dokončnega obračuna z dne 18. 2. 2019 je razvidno, da je sodišče upniku priznalo stroške v zvezi z vpisom v evidenco, obračunom zakonskih zamudnih obresti, stroške uspešnega rubeža, izvedenega dne 14. 2. 2019, materialne stroške ter DDV. Glede na dejstvo, da v predmetnem postopku teče izvršba na premičnine, dolžnica pa do dne 14. 2. 2019 dolga ni poplačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo navedene stroške izvršilnega dejanja rubeža ter z njim povezane stroške kot potrebne.

10. Utemeljeno pa pritožba opozarja na nepotrebnost stroškov, priznanih po obračunu izvršitelja z dne 19. 2. 2019, konkretno stroškov v zvezi s prevzemom prostovoljnega gotovinskega plačila v priznani višini 13,46 EUR, opravljenega dne 18. 2. 2019. Ker je dne 14. 2. 2019 bil opravljen uspešen rubež, pri tem pa dne 18. 2. 2019 izvršitelj ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljno plačilo od dolžnice, navedeni stroški za predmetni postopek niso bili potrebni, ker izvršitelj do njih glede na določbo 532. v zvezi s 543. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika).

11. Ob navedenem je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) spremenilo tako, da je znesek 260,57 EUR nadomestilo z zneskom 247,11 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče prve stopnje zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in v še izpodbijanem a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309. 2 Pred začetkom oprave izvršilnega dejanja mora izvršitelj dolžnika, če tega ni, pa njegovega zastopnika ali pooblaščenca, ki je prisoten, pozvati k prostovoljni izpolnitvi obveznosti (prvi odstavek 53. člena Pravilnika); Če dolžnik ali kdo drug zanj izvršitelju v celoti izpolni obveznost, izvršitelj ne prične oziroma ne nadaljuje z opravo izvršilnih dejanj (peti odstavek 53. člena Pravilnika). 3 Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti (prvi odstavek 54. člena Pravilnika); Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti (drugi odstavek 54. člena Pravilnika).