Jedro

V 34.a členu ZST-1 je določeno, da je ugovor zoper plačilni nalog dopusten, če je sodna taksa že plačana, ali če jo je sodišče napačno odmerilo. Ker ta razloga v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bila uveljavljana, je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog št. V Ps 2679/2012 z dne 5. 8. 2015 o odmerjeni sodni taksi 37,80 EUR od vrednosti 994,00 EUR spornega predmeta za tožbo v razsojenem odškodninskem delu zadeve. Ugotavlja, da razloga, zaradi katerih je dopusten ugovor zoper plačilni nalog, sploh nista uveljavljana.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da se mu je starostna pokojnina izplačevala po odločbi z dne 5. 12. 2005. Leta 2012 je prišlo do nepotrebnega postopka s poskusom spreminjanja razmerja, zato je sprožil socialni spor. Meni, da v času nastanka tega socialnega spora ni obstajala taksna obveznost. Tako je ni dolžan plačati, pri čemer se sklicuje na zadevo Pdp 1173/2014. Posebej izpostavlja, da odškodnino vtožuje iz naslova nepremoženjske škode zaradi prizadetega dostojanstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog o odmerjeni sodni taksi 37,80 EUR za tožbo, ki se nanaša na odškodninsko terjatev v skupni višini 994,00 EUR.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

5. V pritožbenem reševanju zadeve so lahko pravno relevantni le razlogi, zaradi katerih je dopuščen ugovor zoper plačilni nalog o odmerjeni sodni taksi za tožbo. Vendar pa pravno odločilni dejanski razlogi v pritožbi sploh niso prerekani.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana izključno v 34.a členu Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZST-1), ki izrecno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog dopusten, če je sodna taksa že plačana, ali če jo je sodišče napačno odmerilo. Ker ta razloga v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bila uveljavljana, je z izpodbijanim sklepom že zato ugovor zoper plačilni nalog zakonito zavrnjen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov tudi pritožba ne more biti uspešna.

7. Sicer pa je povsem zmotno pritožnikovo vztrajanje na stališču, da v razsojenem odškodninskem delu zadeve ni taksne zavezanosti. Po 71. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) ni taksne zavezanosti le v sporih o pravicah do in iz socialnim zavarovanj, ne pa tudi glede odškodninskih terjatev. Za spor premoženjske narave, v katerega je potrebno uvrstiti tudi odškodninsko terjatev iz predmetne zadeve, obstaja taksna zavezanost. Podana je v 2. točki Tarifnega dela v zvezi s 3. odstavkom 4. člena ZST-1, ki določa, da taksna obveznost v socialnih sporih nastane takrat, ko je prvostopenjska sodna odločba vročena stranki.

8. Zaradi predhodno obrazloženega in ker niti sklicevanje na delovno pravno zadevo Pdp 1173/2014(1) , ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Za individualne delovne spore premoženjske narave je taksna zavezanost dejansko uzakonjena šele z novelo ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/2013), ki je začela veljati in se uporabljati 10. 8. 2013.