Jedro

Vzroki za pripor in prestajanje zaporne kazni so namreč izključno v pritožnikovem izvrševanju kaznivih dejanj, pa zato ne more biti nobenega dvoma, da dela v splošno korist ni opravil zaradi okoliščin, na katere ne bi mogel vplivati, ampak zaradi okoliščin, ki jih je dejansko sam povzročil.

Izrek

Pritožba obsojenega M.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po enajstem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) določilo izvršitev šestmesečne zaporne kazni, ki je bila obsojenemu M.P. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru IK K 33743/2017 z dne 17. 10. 2017. 2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s prav tako smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbeni obrazložitvi navaja, da je v zadnjem letu prejel dva sklepa, s katerima je bilo odločeno, da mora biti zaporna kazen zaradi neopravljenega dela v splošno korist, izvršena. Pritožil se je le zoper obravnavani sklep ter se bržčas zato nahaja na prestajanju zaporne kazni. Pomeni, da dela v splošno korist ni mogel opraviti, kar pa bo z veseljem storil po tem, ko bo s prestajanja zaporne kazni odpuščen. To ga je namreč spremenilo in zresnilo, še zlasti zaradi zaradi skrbi, povezanih z mamino boleznijo. Je njen skrbnik, rad bi ji pomagal pri vsakdanjih opravilih in sploh ga je strah, da bi mamo izgubil. 5. S povzeto pritožbeno obrazložitvijo pritožnik prezre razumljive razloge v 9. točki obrazložitvi sklepa, po katerih je jasno, da ne gre samo za obdobje, ko se je pritožnik nahajal na prestajanju zaporne kazni, ampak za obdobje pred tem, ko je bil po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje neodziven za pozive Centra za socialno delo Maribor, probacijske enote Maribor ter na koncu še sodišča samega. Okoliščin za neodzivnost, pritožnik niti v pritožbeni obrazložitvi ni navedel, medtem, ko se je v zvezi z obdobjem, ko se je nahajal na prestajanju zaporne kazni strinjati s sodiščem prve stopnje, da je objektivnost te okoliščine zgolj navidezna. Vzroki za pripor in prestajanje zaporne kazni so namreč izključno v pritožnikovem izvrševanju kaznivih dejanj, pa zato ne more biti nobenega dvoma, da dela v splošno korist ni opravil zaradi okoliščin, na katere ne bi mogel vplivati, ampak zaradi okoliščin, ki jih je dejansko sam povzročil. 6. Ker po zgornjem pritožnikov spremenjeni odnos do pravno zavarovanih dobrin ni potrjen in ker navedbe glede skrbi za mamo niso v zvezi s predmetom odločitve, je pritožbeno sodišče o preizkušeni pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).