Jedro

Nakup stanovanja po določbah SZ (privatizacija) z neuveljavljanjem očitne napake onemogoča utemeljenost kasnejše tožbe na odpravo napake, čeprav je ta obstojala še v času razmerja med strankama po ZSR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi tožena stranka morala v 15 dneh ukreniti vse, kar je potrebno, da se prepreči nekontrolirano odtekanje vode iz bojlerja v tožnikovem stanovanju v... , in tako omogoči normalno rabo bojlerja. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo z navedbo "vseh revizijskih razlogov" in predlogom na razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik je do 24.6.1992 bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, kjer je prišlo do okvare vodovoda. Stanovanjsko pogodbo je imel sklenjeno s toženo stranko DOM , dne 24.6.1992 pa je stanovanje kupil od Občine, ki je postala njegova lastnica po ukinitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti. Ni razjasnjeno, v kakšnem odnosu sta si bili toženi stranki, saj je DOM sklenil s tožnikom stanovanjsko pogodbo. Zato ni bistveno, kdo je bil investitor adaptacije, zaradi katere je prišlo do okvare. Odgovornost prve tožene stranke je videti tudi v njenem ravnanju, ko je zaradi napake na vodovodu intervenirala pri izvajalcu. Sicer pa obveznost druge tožene stranke kot lastnice stanovanja ni mogla ugasniti s prodajo stanovanja, ker je pravda v trenutku prodaje že tekla, v pogodbi pa se tožnik tožbenemu zahtevku proti Občini ni odpovedal. Toženi stranki na revizijo nista odgovorili, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 1. in 2. točke 1. odstavka 385. člena ZPP je revizijo mogoče (z omejitvami) vložiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP pa le tedaj, če je bila kršitev storjena na drugi stopnji. Revident ni navedel razlogov v tej smeri, zaradi česar se je revizijsko sodišče opredelilo po uradni dolžnosti le v okviru določbe 386. člena ZPP in ugotovilo, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ugotovljena dejanska podlaga, ki ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja (3. odstavek 385. člena ZPP), prve tožene stranke ne opredeli za investitorja adaptacije. Revizijski predlog, da je v tej smeri treba dejansko stanje še raziskati z dopolnitvijo dokaznega postopka, nasprotuje določbi 387. člena ZPP (stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija). Prva tožena stranka pravno torej ni zavezana za odstranitev napake. Občina pa je stanovanje tožniku prodala z napako, "v stanju, v kakršnem je" (2. točka kupoprodajne pogodbe z dne 24.6.1992), in s tožnikovim izrecnim pristankom, da ga kupi z znano napako (izpoved tožnika na glavni obravnavi dne 5.7.1993 - list.št. 24). Revizija ima sicer prav, da bi situacija procesno in s stališča pravne presoje bila drugačna, če bi stanovanje bilo odkupljeno šele potem, ko je pravda proti občini že bila v teku. Vendar pa je stanje drugačno. Pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu (194. člen ZPP). Drugi toženi stranki Občini je bila tožba vročena dne 17.5.1993 (list.št. 16), kupoprodajna pogodba pa je bila sklenjena dne 24.6.1992, torej še pred začetkom teka pravde proti drugi toženi stranki. Zato obvelja utemeljitev sodišča druge stopnje, da je prejšnje razmerje med tožnikom in drugo toženko, ki je temeljilo na določilih Zakona o stanovanjskih razmerjih, prenehalo in se z nakupom stanovanja spremenilo v odnos med kupcem in prodajalcem. Ker pa tožnik ob nakupu ni uveljavljal napak na kupljeni stvari, je zahtevek na odpravo napak proti drugi toženi stranki kot prodajalcu neutemeljen.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (Zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).