Up-463/01

3. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 21. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 668/2000-2 z dne 12. 9. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 90/2000-7 z dne 14. 4. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V zadevi ni bilo sporno, da je bila tožba tožeče stranke (sedaj ustavne pritožnice) zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada Ljubljana, vložena po izteku roka iz 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS). Po presoji sodišča prve stopnje okoliščine, s katerimi je pritožnica utemeljevala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne morejo biti opravičen razlog za zamudo roka za vložitev tožbe v obravnavani zadevi. Zato je Upravno sodišče, Oddelek v Novi Gorici, predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in zavrglo tožbo. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrnilo in potrdilo navedeni sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica meni, da sta ji bili z izpodbijanima sklepoma kršeni pravica do enakega varstva pravic z 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Navaja, da je edini razlog za zamudo roka ta, da pooblaščenec fizično ni mogel v svoje prostore. Sodišče naj bi te okoliščine niti ne zanikalo niti ne trdilo, da ni verjetna. Upravnemu sodišču očita, da ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je navedel v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, in da je, ne da bi se izjasnilo o zatrjevanih okoliščinah, ugotovilo, da je bil razlog za zamudo preobremenjenost odvetnika in njegovih uslužbencev. Vrhovno sodišče pa naj bi odločitev o zavrnitvi pritožničine pritožbe obrazložilo le pavšalno, ne da bi odgovorilo na številne pritožbene navedbe.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanj, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sodiščema očita, da se o njenih navedbah nista izrekli. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) med drugim izhaja tudi, da se mora sodišče seznaniti z vsemi navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so relevantne, tudi opredeliti. V zvezi z očitano kršitvijo Ustavno sodišče pojasnjuje, da se sodišče do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso relevantne, ter do tistih, ki so očitno neutemeljene, ni dolžno opredeljevati. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da so opravičeni razlogi praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Tako je povsem neutemeljen očitek pritožnice, da bi se sodišče moralo izrecno opredeliti o navedbi, da pooblaščenec ni mogel v svoje prostore. Očitno je namreč, da sodišče tej trditvi ni nasprotovalo. Zakaj naj bi zgolj ta okoliščina že sama po sebi opravičevala zamudo, pa pritožnica ne pojasni.

5.Glede na to, da pritožnica zatrjuje kršitev te človekove pravice, ker meni, da je sodišče izpodbijano določitev sprejelo zaradi domnevno neutemeljene ugotovitve, da okoliščine, ki jih je pritožnica sama navajala, kažejo na veliko obremenjenost odvetnika in njegovih uslužbencev, pa je jasno, da ne gre za to, da bi sodišče prezrlo pritožničine navedbe, pač pa za to, da materialnopravna presoja sodišča ni ugodna za pritožnico. Ustavne pritožbe tudi ne more utemeljiti z zatrjevanjem, da Upravno sodišče ni izvedlo dokazov, saj niti ne navaja, katerih dokazov naj sodišče ne bi izvedlo. Zakaj predlog za postavitev izvedenca in drugi dokazi, ki jih je pritožnica predlagala v pritožbi, niso dovoljeni, pa je Vrhovno sodišče pritožnici v izpodbijanem sklepu odgovorilo. Z obrazložitvijo izpodbijane odločitve je odgovorilo tudi na pritožbene navedbe glede ugotovitve (ne)opravičenega razloga za zamudo. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo in dejstvo, da pritožnica z vloženimi pravnimi sredstvi ni uspela, pa za ugotovitev, da sta bili kršeni pravici iz 22. in 25. člena Ustave, ne zadostuje.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan