Jedro

Inšpekcijski ukrep je utemeljen na drugem odstavku 153. člena ZGO-1, kadar investitor v postavljenem roku ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, kar mu je bilo naloženo zaradi gradnje v nasprotju z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Sodišče ni pristojno podaljševati roka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker ta rok ni predmet izpodbijane odločbe in ne upravnega spora.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/07 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 4. 1. 2006, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 16. 9. 2005. Z njo je bilo odločeno, da mora tožeča stranka v roku 15 dni po prejemu odločbe o odstranitvi štiri armirano-betonske stebre profila Ø 25 cm, točkovne temelje vodnikov 40 cm od parcelne meje oziroma sosednega objekta ter opaž z armirano betonsko ploščo balkona vzdolž cele severne fasade na zemljišču parc. št. 15 k.o. ... ter vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju z dne 11. 11. 2004, ki ga je izdala Upravna enota Ljubljana, Izpostava Bežigrad. Tožeča stranka je bila tudi opozorjena, da bo v primeru neizpolnitve navedene obveznosti začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljena po drugih osebah.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da gre v tem upravnem sporu za inšpekcijski ukrep zaradi gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, izrečen na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/02 in nadalj.). Tej ugotovitvi tožeča stranka ne ugovarja. Gradnjo je sicer ustavila, ni pa v postavljenem roku zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja in je zato odločitev gradbenega inšpektorja materialnopravno utemeljena na navedeni zakonski določbi

3. Zoper izpodbijano sodbo tožnica vlaga revizijo, prej pritožbo, in v njej ne ugovarja, da bi bila ustavitvena odločba neupravičeno izdana zaradi neskladja gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Inšpektor je ukrepal na podlagi prijave soseda, od katerega je kasneje pridobila soglasje za gradnjo. Upravni organ je opozorila, da bo vložila predlog za spremembo gradbenega dovoljenja takoj, ko bo pridobila ustrezno projektno dokumentacijo. Vloga za dopolnitev gradbenega dovoljenja ni bila vložena pravočasno zaradi objektivnih okoliščin, kar bi moralo sodišče upoštevati. Predlaga razveljavitev sodbe in določitev novega roka za izpolnitev obveznosti, naložene z odločbo o ustavitvi del. 4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, po drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavalo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, z razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizija ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče preizkusi le delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V okviru teh določb je sodišče opravljalo preizkus te revizije.

8. Revidentka ne navaja nobenih razlogov, zaradi katerih je možno vložiti revizijo. Njene navedbe v pritožbi (sedaj reviziji) so popolnoma enake kot navedbe v tožbi, te pa je sodišče prve stopnje v celoti presodilo. Nanašajo se na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa. To pa po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ne more biti predmet revizijske presoje.

9. Revizijsko sodišče mora, kot je bilo že navedeno, po uradni dolžnosti paziti le na pravilno uporabo materialnega prava. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da izrečen inšpekcijski ukrep temelji na drugem odstavku 153. člena ZGO-1, glede na dejstvo, da tožnica v postavljenem roku ni zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, kar je bilo naloženo zaradi gradnje v nasprotju z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo v sodbi, da ni pristojno podaljševati roka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker ta rok ni predmet izpodbijane odločbe in ne upravnega spora. Tudi v zvezi s samo prisilno izvršbo je bilo v izpodbijani sodbi pravilno pojasnjeno, da bo pridobitev gradbenega dovoljenja lahko vplivala le na dopustnost izvršbe.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo neutemeljeno revizijo.