Jedro

Predlagatelj je v ugovoru pravilno opozarjal, da sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, temveč zgolj obrazložitev. Njena odločitev torej ni ustrezno oblikovana in izražena. Zaradi tega gre za navidezen sklep o vpisu, za sklep, ki ga ni mogoče izvršiti in ki ne more postati materialno pravnomočen. Ta kršitev je ostala v ugovornem postopku prezrta, nanjo pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 15. 7. 2019 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep sodniške pomočnice z dne 15. 7. 2019, s katerim naj bi bilo odločeno, da pri zgoraj navedenih nepremičninah vpis lastninske pravice v korist predlagatelja ni dovoljen.

2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu – notarju. Navaja, da je bil ob vložitvi k zemljiškoknjižnem predlogu pripet tudi sklep o dedovanju okrajnega sodišča z dne 27. 2. 2015, vendar se zaradi napake pri skeniranju potrdilo o pravnomočnosti skorajda ne vidi oziroma je vidna le njegova sled. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za predlagani vpis. Priložil je omenjeni sklep o dedovanju s potrdilom o pravnomočnosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je predlagatelj vložil predlog za vpis lastninske pravice pri več nepremičninah. Priložil je sklep o dedovanju okrajnega sodišča z dne 27. 2. 2015, obvestilo o določitvi EMŠO številke in potrdilo o vpisu v davčni register ter uradno izjavo skrbnikov zapuščine po pokojnem očetu T.K., podanih pred notarko oziroma odvetnico v Kanadi, da so bili (skladno s kanadskimi zakoni) izpolnjeni vsi pogoji iz oporoke T.K., s čimer je predlagatelj postal edini upravičenec do zapuščine v Sloveniji. Samostojna sodniška pomočnica je o tem predlogu odločala s sklepom z dne 15. 7. 2019. Kot je pravilno opozoril predlagatelj v svojem ugovoru, ta sklep ne vsebuje izreka, temveč obsega zgolj obrazložitev. Iz nje gre razbrati, da je bil enak predlog predlagatelja, z enako vsebino in na podlagi istih listin, že zavrnjen s sklepom okrajnega sodišča z dne 18. 2. 2019. Ker se zemljiškoknjižno stanje ni spremenilo in ker predlagatelj v tem postopku ni predložil nobene nove listine, sodniška pomočnica predlaganega vpisa ni dovolila.

5. Zoper to odločitev je predlagatelj vložil ugovor. Med drugim je navajal, da predložene listine vsebujejo zahtevan apostille pečat, zato ni šlo za enake listine, kot so bile priložene že predhodno zavrnjenemu predlogu. Dodatno je grajal procesno kršitev, ker sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka. Ta ugovor je bil z izpodbijanim sklepom okrajnega sodišča zavrnjen. Do očitka, da odločitev sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, se zemljiškoknjižna sodnica ni opredelila, temveč je štela, da vpis (s tem sklepom) ni bil dovoljen. Kot dodaten razlog za neutemeljenost vpisa je še navedla, da priloženi sklep o dedovanju ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti, zato ne more predstavljati listine, ki bi bila podlaga za predlagano vknjižbo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku prišlo do procesnih kršitev, ki terjajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa zemljiškoknjižne sodniške pomočnice. Kot je bilo že omenjeno, je predlagatelj v ugovoru pravilno navajal, da sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, temveč zgolj obrazložitev. Njena odločitev torej ni ustrezno oblikovana in izražena. Zaradi tega gre za navidezen sklep, za sklep, ki ga ni mogoče izvršiti in ki ne more postati materialno pravnomočen. Ta kršitev je ostala v ugovornem postopku prezrta, nanjo pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku smiselno uporablja v tem postopku. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter sklep sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Ob ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje odpravi omenjeno procesno kršitev ter o podanem predlogu ponovno odloči.