Jedro

Tudi če bi v tem primeru šlo za nepravilno uporabo GZ in bi moral biti uporabljen ZGO-1, po presoji sodišča za to ne gre, bi šlo za navidezno zmotno uporabo materialnega prava. Kajti pravilnost uporabe materialnega prava se presoja glede na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka; če sodišče napačno uporabi materialno pravo, vendar bi bila tudi ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev enaka, potem "dejansko" ni zmotne uporabe materialnega prava. Kar bi veljalo za obravnavani primer, saj tako ZGO-1 kot GZ določata za nelegalno gradnjo isti inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje in odstranitev zgrajenega.

Pri tem sodišče še dodaja, da za postopke izvršbe ne velja določba prvega odstavka 106. člena GZ, po kateri se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Stroškovni zahtevek tožnice se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ, tudi inšpekcijski organ) je bilo tožnici kot inšpekcijski zavezanki naloženo, da mora takoj ustaviti gradnjo lesenega zgornjega pomola nad obstoječim pomolom grajenega ribnika s podhodom do objekta letne kuhinje, s tam navedenimi še drugimi podatki, na zemljišču s parc. št. ... in ..., obe k.o. Godič, saj ga izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, in da mora v roku 90 dni to gradnjo na lastne stroške odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, ker bo sicer sledila prisilna izvršba, izrečene pa so bile tudi prepovedi v skladu s 93. členom Gradbenega zakona, in odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da izrečeni ukrep izhaja iz 82. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) in ugotovitev gradbenega inšpektorja, da se na zemljišču s parc. št. ... in ..., obe k.o. Godič izvaja novogradnja, za katero je pred gradnjo potrebno pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, saj ne sodi med izjeme iz 5. člena GZ.

2.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 7. 12. 2021 zavrnilo pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnica izpodbijani odločbi nasprotuje. Navaja, da ni sporno vprašanje, da gre za nedovoljeno gradnjo, kakor tudi ne, da je gradnjo tožnica nadaljevala kljub ustavitveni odločbi. Tožnici je bila že izdana inšpekcijska odločba v letu 2019, s katero ji je bila naložena ustavitev gradnje in odstranitev objekta. Nesporno je, da tožnica gradnje ni ustavila in odstranila zgrajenega. Sporno pa je, kako obravnavati predmetni objekt, ki je nastal z nadaljevanjem ustavljene gradnje. Izpodbijana odločba obravnava zgornji pomol kot povsem novo gradnjo. Vendar brez razumne obrazložitve, in tožnica meni, da tudi nepravilno. Začetek gradnje objekta grajeni ribnik z lesenim pomolom sega v čas, ko je veljal Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in ta zakon je potrebno uporabiti za celoten objekt. To je zlasti pomembno v zvezi ureditvijo odloga izvršbe. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve organu v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila.

Odločanje po sodnici posameznici

5.V zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C.

Dokazni postopek

6.Na glavni obravnavi je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listine tožnice: odločbi organov prve in druge stopnje (prilogi A2 in A3) in ostale listine upravnega spisa.

K I. točki izreka:

7.V obravnavani zadevi je sporna naložitev tožnici inšpekcijskega ukrepa, da mora takoj ustaviti gradnjo lesenega zgornjega pomola na zemljišču s parc. št. ... in ..., obe k.o. Godič, ker ga izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, in da mora v roku 90 dni to gradnjo na lastne stroške odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, ker bo sicer sledila prisilna izvršba.

8.Inšpekcijski organ je odločitev oprl na ugotovitev, da je tožnica zgradila novogradnjo brez predpisanega gradbenega dovoljenja, in določbo 82. člena GZ, ki določa inšpekcijske ukrepe v zvezi z nelegalnimi objekti, med drugim ustavitev gradnje ter njeno odstranitev.

9.Tožnica priznava, da gre za nelegalno gradnjo lesenega zgornjega pomola, vendar meni, da bi ne mogla biti predmet samostojne inšpekcijske odločbe. Objekt je namreč nastal z nadaljevanjem nelegalne gradnje ribnika z lesenim pomolom, ki je že predmet drugega inšpekcijskega postopka; glede na to bi po njenem mnenju moral inšpekcijski organ obe gradnji obravnavati skupaj, saj predmet postopka ni nov samostojen objekt, in v postopku uporabiti zakon, veljaven v času, ko je tožnica pričela graditi ribnik s pomolom.

10.Sodišče se s tožnico ne strinja in pritrjuje inšpekcijskemu organu. Ta organ je v odločbi jasno navedel, da pri inšpekcijskem ogledu (nelegalnega) grajenega ribnika s pomolom dne 12. 7. 2019 (navedeni inšpekcijski postopek je bil zaključen z izdajo inšpekcijske odločbe z dne 16. 9. 2019) gornjega lesenega pomola še ni bilo. Po spisnih listinah je gradnjo gornjega pomola organ prvič zaznal na ogledu 28. 2. 2020. Zato ga je pravilno obravnaval kot novo gradnjo, in sicer po zakonu, ki je bil v veljavi v času pričetka te gradnje. Ta zakon je GZ

11.Sodišče tudi pritrjuje argumentaciji organa druge stopnje, da je pravno pomembno dejstvo zgolj, da gre za nelegalno gradnjo, ne glede na poimenovanje kot nova gradnja ali nadaljevanje gradnje, saj tudi prizidava šteje za novogradnjo (23. točka 3. člena GZ).

12.Prav zato, ker o istem objektu ne moreta teči istovrstna postopka, je inšpekcijski organ ob izdani odločbi za ribnik s pomolom z dne 16. 9. 2019, za katere izvršitev je bil (po podatkih izpodbijane odločbe) že izdan sklep o dovolitvi izvršbe z dne 9. 3. 2020, izdal za kasneje zgrajeni zgornji pomol novo inšpekcijsko odločbo. Samo zato, ker je bila gradnja zgornjega pomola obravnavana kot samostojen objekt, ni pa sporno, da gre za nelegalno gradnjo, izpodbijana inšpekcijska odločba, izdana po določbah GZ, ne more biti nezakonita. Sicer pa je tudi ZGO-1 predvidel za nelegalno gradnjo isti inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje in odstranitev zgrajenega objekta (152. člen). Tudi če bi v tem primeru šlo za nepravilno uporabo GZ in bi moral biti uporabljen ZGO-1,

pa po povedanem po presoji sodišča za to ne gre

bi šlo za

navidezno

zmotno uporabo materialnega prava. Kajti pravilnost uporabe materialnega prava se presoja glede na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka; če sodišče napačno uporabi materialno pravo, vendar bi bila tudi ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev enaka, potem "dejansko" ni zmotne uporabe materialnega prava

2

Kar bi veljalo za obravnavani primer, saj tako ZGO-1 kot GZ določata za nelegalno gradnjo isti inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje in odstranitev zgrajenega.

13.Pri tem sodišče še dodaja, da za postopke izvršbe ne velja določba prvega odstavka 106. člena GZ, po kateri se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1. Po uveljavljeni sodni praksi tako postopek izvršbe ni nadaljevanje in del inšpekcijskega postopka. Če bi inšpekcijski organ v obravnavanem primeru tako na podlagi ogledov z dne 28. 2. 2020 in 18. 9. 2020 (kot sta zapisnika v spisu) izdal odločbo, s katero bi bil izrečen ukrep ustavitve gradnje in njene odstranitve ter bi se nanašala na prej obstoječi ribnik s pomolom in naknadno zgrajeni zgornji pomol kot en objekt, tožnica torej prav tako ne bi mogla uveljavljati odloga izvršbe po 156.a členu GZO-1 ter je v zmoti, s tem ko zatrjuje drugače.

14.Sicer pa je tožnica na glavni obravnavi povedala, da je za nelegalno zgrajen ribnik s pomolom izposlovala odlog izvršbe in da je glede na spremembo prostorskih aktov, ki to zdaj omogočajo, začela postopek legalizacije objektov. Glede na to pa bo mogla uveljavljati odlog izvršbe, če je izvršilni postopek že voden, tudi za predmetni zgornji pomol, po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku

3

4

Pri čemer sodišče pripominja, da na tem razlogu ne gradi sodbe.

K II. točki izreka:

15.Stroškovni zahtevek tožnice pa je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1ki se je pričel uporabljati 1. 6. 2018

2J. Zobec v Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 341

3Tretji odstavek 292. člena ZUP

4Pri čemer sodišče pripominja, da na tem razlogu ne gradi sodbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 82, 106, 106/1

Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 152, 156a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.