Jedro

Imetnik nevarne stvari (motorno vozilo) je prost odgovornosti za škodo, ki jo od te stvari nastala, ker je oškodovanka škodo sama povzročila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v znesku 1.158.000,00 SIT. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, da je tožnica sama odgovorna za nastalo ji škodo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavarovanec tožene stranke naj bi bil odgovoren, ker je s svojim vozilom ob vzvratni vožnji zapeljal na desko, na katero je tožnica naslonila lestev in se nanjo povzpela. Z lestve je padla zaradi ravnanja voznika, ki je bil premalo pozoren. Pred vhodom v lokal, kjer je tožnica skušala popraviti reklamni napis, je namreč gorela luč. Že ob povprečni pazljivosti bi voznik brez težav opazil desko ob robu asfalta. Vzrok nastale škode je v obratovanju vozila, zaradi česar bi bilo treba - ker gre za objektivno odgovornost - uporabiti določila 178. člena ZOR.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena, Zakona o pravdnem postopku 1999, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči druge in prve stopnje sta obrazložili dokazno oceno, po kateri zavarovanec tožene stranke ob vzvratni vožnji s svojim vozilom - čeprav je tožnico videl na dvokraki lestvi, prislonjeni na steno njenega lokala - ni videl (in tudi ni mogel videti), da je en krak lestve bil podložen s približno štiri metre dolgo desko. Ob takem izhodišču bi bilo mogoče toženi stranki dokazati krivdo za nastalo škodo le, če bi do nje prišlo brez vzročne zveze s povoženjem deske. Vendar pa je njen zavarovanec način svoje vožnje prilagodil temu, kar je mogel videti in pričakovati: lestve in tožnice na njej ni neposredno ogrozil. Ob dejstvu, da je bil vzrok nesreče v povoženju deske in da te deske ni bilo mogoče opaziti (podobno je ocenjena lastna tožničina izpoved), je pravna presoja pravilno usmerjena le na tožničino ravnanje. Ni namreč dvoma, da je desko namestila sama, da bi izravnala nivo med asfaltom ob lokalu in gramoznim delom parkirišča. V tem obsegu revizija znova načenja utemeljenost dejanskih ugotovitev o tem, kako svetlo je bilo ob vhodu v lokal, čeprav zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Toženec je vozil motorno vozilo, ki je nevarna stvar, zaradi česar je izhodišče, sprejeto v izpodbijani sodbi, da bi v skladu z določbo 174. člena ZOR mogel odgovarjati za škodo, povzročeno od nevarne stvari, pravilno. Vendar pa je imetnik nevarne stvari po določbi drugega odstavka 177. člena ZOR prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ker je bil vzrok nesreče v povoženju deske, ki je zavarovanec tožene stranke niti ni videl, niti je ni mogel pričakovati, je mogoče zanesljivo sklepati, da je škoda nastala izključno zaradi tožničinega dejanja. Sama je namreč odgovorna za postavitev lestve na podstavek, ki je segal predaleč v predel dvorišča, čeprav so v zgodnjih jutranjih urah prvi gostje že prihajali v lokal. Škodo si je torej povzročila tožnica sama. Tožena stranka odškodninsko ne odgovarja. Ob takem stanju stvari pa v reviziji predlagana uporaba določbe 178. člena ZOR niti ob analogni uporabi ne prihaja v poštev.

Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.