Jedro

Pri odločanju o tem, kateremu izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo je sodišče dolžno ugotavljati največje otrokove koristi. V tem pogledu je potrebno ugotavljati tudi posledice in vpliv morebitne ločitve sorojencev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v I., II. V. in VII. točki v delu, ki se nanaša na mld. E. G., ter glede odločitve o stroških pod X. točko, in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu, v katerem pritožba izpodbija odločitev v IV. točki izreka, se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo (prav sodbo in sklepom) je sodišče prve stopnje odločilo, da se mld. K. zaupa v varstvo in vzgojo (očetu) tožniku, mld. E. pa (mami) tožnici (pod I. točko). Pod II. točko je odločilo o poteku stikov med E. in tožencem, pod III. pa med K. in tožnico. Pod IV. točko je odločilo, da je tožnica dolžna od izdaje sodbe dalje plačevati preživnino za K. v višini 160,00 EUR mesečno, pod V. točko pa, da je toženec od 1. 1. 2016 dolžan plačevati preživnino za E. v višini 300,00 EUR mesečno. Pod VI. točko je zavrnilo zahtevek za dodelitev K. tožnici, na plačilo preživnine za K. ter za določitev stikov med K. in tožencem. Pod VII. točko je zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe za dodelitev E. tožencu, na plačilo preživnine za E. ter za določitev stikov med K. in E. ter tožnico. Pod VIII. točko je zavrnilo pobotni ugovor, pod IX. točko pa tožničin predlog za izdajo začasne odredbe. Glede stroškov je pod X. točko izreka odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

2. Gornjo odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija toženec. V uvodu pritožbe izjavlja, da vlaga pritožbo le zoper I., II. ter V. v zvezi s IV. točko izreka sodbe. V obrazložitvi pritožbe se zavzema za dodelitev E. Podredno, v kolikor bi bila potrjena odločitev v zvezi z dodelitvijo E. materi, pa izpodbija še odločitev o stikih in preživnini za E. Ker je toženčeva pritožbena izjava glede obsega izpodbijanja sodbe nejasna, saj toženec v obrazložitvi pritožbe izpodbija tudi odločitev pod VII. točko izreka sodbe, s katero je bil njegov zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnjen, je pritožbeno sodišče v dvomu štelo, da izpodbija tudi odločitev pod VII. točko izreka, kar se pokriva z njegovim pritožbenim interesom (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju pritožbe toženec uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženec je na dne 28. 9. 2016 vložil še dopolnitev pritožbe. Ker je dopolnitev prepozna, saj je pritožbeni rok iztekel že na dne 12. 7. 2016, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (343. člen ZPP).

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Določitve preživnine za K. pritožba obrazloženo ne izpodbija. Uradni preizkus tega dela prvostopne odločitve kakšnih kršitev ni pokazal (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Na ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo (129.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Zato je potrebno pritožbo v delu, s katerim je izpodbijana odločitev pod IV. točko izreka, zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrditi (353. člen ZPP).

7. Glede izpodbijane dodelitve E. tožnici pritožba utemeljeno izpostavlja, da dokazna ocena, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje, ni prepričljiva. Prvo sodišče je namreč pri odločitvi o dodelitvi upoštevalo E. lojalnost materi. Ni pa razjasnilo, zakaj je izvedenka dodelitev obeh deklic očetu ocenila kot neprimerno ter kako bi se dejstvo, da deklici ne bosta ostali skupaj, odražalo na E. oziroma obeh deklicah. Iz mnenja izvedenke namreč izhaja, da je odnos s sorojencem za otroka eden od najpomembnejših in najdolgotrajnejših odnosov v življenju, v primeru razhoda staršev pa tudi eden izmed močnejših dejavnikov opore in je zato zelo pomembno, da sorojenci ostanejo skupaj, če je to le možno. Ker odločilna dejstva v zvezi z ugotovitvijo, ali bi bila ločitev deklic v njuno korist, niso bila razjasnjena, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

8. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na E. (dodelitev, stike in preživnino) razveljaviti in zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je namreč potrebno ugotoviti dejstva, do katerih se sodišče prve stopnje v tokratnem sojenju ni opredelilo (355. člen ZPP).

9. V novem sojenju bo moralo prvo sodišče ponovno odločati o utemeljenosti zahtevkov iz tožbe ter nasprotne tožbe, ki se nanašajo na E. Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni, saj je že iz gornje obrazložitve jasno, da je potrebno razjasniti vprašanje, kaj dejansko za E. pomeni predvsem ločitev od K., ne le od očeta. To vprašanje bo potrebno razjasniti vsaj z izvedencem, po potrebi pa tudi z drugimi dokazi, v kolikor se bo njihova izvedba (tudi zaradi morebitnih novih okoliščin) izkazala za potrebno.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.