Jedro

Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo in sklepe Upravne enote Ljubljana št. 301-9/1993 z dne 21. 7. 2015 (v zvezi z odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 490-9/2015 z dne 6. 5. 2016). Z odločbo je bila v ponovnem postopku zavrnjena zahteva tožnikov za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja „E., javna trgovinska družba V.“ v obsegu, ki presega vrednost upravičenki do vračila ¼ kapitalskega deleža I. Č. v dosedanjem postopku že pravnomočno vrnjenega premoženja (z odločbo Občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 27. 8. 1993, delno odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center z dne 29. 4. 2003 in odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center z dne 24. 9. 2004). Z izpodbijanimi sklepi pa je bil zavržen zahtevek za denacionalizacijo podjetja "E. javna trgovinska družba V." v korist družbenikov I. B., I. Č., M. C., C. K., M. M. in M. Č., zavržen zahtevek za določitev odškodnine v znesku 567.948,19 DEM v obveznicah Slovenskega državnega holdinga d. d. ter zavržen predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sta prva tožnica in tretji tožnik (v nadaljevanju: predlagatelja) vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelja nista zadostila. V predlogu sta namreč zgolj problematizirala ravnanje in odločitev upravnih organov in sodišča, pri tem pa nista jasno in konkretno navedla oziroma izpostavila spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.