Jedro

V skladu z 32. in 168. členom ZIZ sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino, če je kot lastnik le-te v zemljiški knjigi vpisan dolžnik. Sklep o izvršbi se zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ in prvi odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1), vpis pa ima za posledico pridobitev hipoteke na nepremičnini v korist upnika (87. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe s prodajo nepremičnine z ID znakom 722 zavrnilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da upnik ni uspel izkazati istovetnosti identitete dolžnika Jožefa Č. in Josipa Č., ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik do ½ predmetne nepremičnine.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Meni, da je očitek upniku, da ni uspel izkazati istovetnosti identitete osebe Jožefa Č. in Josipa Č., neutemeljen. Iz podatkov Centralnega registra prebivalcev (v nadaljevanju CRP) izhaja, da v CRP oseba s podatki Josip Č., rojen 24. 4. 1941 ne obstaja in da lahko gre za osebo Jožefa Č., rojenega 25. 4. 1941. Zaključek sodišča, da je en dan razlike v datumih rojstva za sodišče tista odločilna okoliščina, ki zanika istovetnost Jožefa Č. in Josipa Č., je zato popolnoma nesprejemljiv. Sodišče bi moralo upoštevati dejanske okoliščine o času rojstva Jožefa Č. oziroma Josipa Č., to je čas druge svetovne vojne in je povsem možno, da je prišlo do napake pri vpisu datuma rojstva. Upnik nadalje opozarja na kupoprodajno pogodbo z dne 18. 4. 1954, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice pri predmetni nepremičnini. Na njej je overjen podpis Jožefa Č., očeta in zakonitega zastopnika Josipa Č. in F.Č., medtem ko je v 1. točki pogodbe njegovo ime navedeno kot Josip. Očitno se je takrat uporabljalo uradno ime Josip. Glede na lego nepremičnine in jezik je sklepati, da je bil v rabi tudi hrvaški jezik. Upnik nadalje očita, da sodišče ni upoštevalo vsebine listin, ki jih je upnik predložil in iz katerih je nedvomno moč zaključiti, da je oseba, ki je vpisana kot lastnik predmetne nepremičnine, dolžnik. Sodišče bi lahko razpisalo razjasnitveni narok in tudi od dolžnika pridobilo relevantne podatke o lastništvu nepremičnine. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za nadaljevanje izvršbe na predmetno nepremičnino ugodi, vse s stroškovno posledico za dolžnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 168. člena ZIZ sodišče ugodi upnikovemu predlogu za izvršbo na nepremičnino, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na dolžnika. Lastništvo nepremičnine je sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti.

5. V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika Jožefa Č., rojenega 25. 4. 1941 na nepremičnino z ID znakom 722, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan Josip Č., rojen 24. 4. 1941. Zaradi neujemanja v imenu dolžnika (Jožef) in datumu dneva rojstva (25.) z imenom v zemljiško knjigo vpisanega lastnika (Josip) in z njegovim datumom rojstva (24.), je sodišče upnika pozvalo na predložitev primerne listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Po predložitvi listin s strani upnika je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zaključilo, da ni podana istovetnost identitete dolžnika in da predmetna nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi na ime dolžnika.

6. Drugostopenjsko sodišče po opravljenem pritožbenem preizkusu v obsegu pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ) ugotavlja, da je ocena prvostopenjskega sodišča, da upnik ni uspel izkazati istovetnosti identitete dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, zmotna.

7. V skladu z 32. in 168. členom ZIZ sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino, če je kot lastnik le-te v zemljiški knjigi vpisan dolžnik. Sklep o izvršbi se zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ in prvi odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1), vpis pa ima za posledico pridobitev hipoteke na nepremičnini v korist upnika (87. člen ZZK-1).(1)

8. Iz predloga za izvršbo je razvidno, da upnik predlaga izvršbo zoper dolžnika Jožefa Č., rojenega 25. 4. 1941, medtem ko je kot lastnik nepremičnine, na katero upnik predlaga izvršbo, v zemljiški knjigi vknjižen Josip Č., rojen 24. 4. 1941, torej oseba z drugim imenom in dnevom rojstva. Kljub neskladnosti v imenu in dnevu rojstva, pa je upnik s predloženimi listinami, ki omogočajo vsebinski preizkus identitete dolžnika in lastnika nepremičnine, po oceni sodišča druge stopnje uspel izkazati, da je dolžnik hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik predmetne nepremičnine. Iz podatkov CRP (priloga A5 in A8) je namreč razvidno, da osebe Josipa Č., rojenega 24. 4. 1941, ni vpisane v CRP ter da lahko gre za Jožefa Č., rojenega 25. 4. 1941, iz podatkov GURS-a pa, da Josip Č., rojen 24. 4. 1941 ni vpisan kot lastnik nepremičnin in da je kot lastnik do 1/2 parc. št. k.o. , torej nepremičnine, na katero se predlaga izvršba, vpisan Jožef Č., rojen 25. 4. 1941 (priloga A6, A7). Navedeni podatki po mnenju sodišča prve stopnje dajejo ustrezno podlago za zaključek, da je dolžnik, zoper katerega je predlagana izvršba, lastnik predmetne nepremičnine.

9. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbenemu predlogu, da sklep spremeni in dovoli izvršbo, ni sledilo, saj bi s tem dolžniku odvzelo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, to je ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ), o katerem kot pristojno odloča sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ).(2)

10. V novem postopku bo sodišče ponovno presodilo, ali so podani pogoji za dovolitev izvršbe na predmetni nepremičnini. Pri tem bo pozorno, da je v zemljiški knjigi že vpisana hipoteka v zavarovanje terjatve po sklepu o zavarovanju Okrajnega sodišča v M Z 228/2012 z dne 4. 10. 2012, upnika Republike Slovenije zoper Jožefa Č., rojenega 25. 4. 1941. 11. Odločitev o stroških je sprejeta na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po citiranem določilu sodišče v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

Op. št. (1) : V skladu s 148. členom ZZK-1 je vpis dovoljen, če so izpolnjeni pogoji iz tega določila, med drugim, če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Upoštevaje načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) je vpis v zemljiški knjigi dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Kadar gre za vpis po uradni dolžnosti, kot v obravnavanem primeru, je vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (druga alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).

Op. št. (2) : Ugovor zoper sklep o izvršbi je namreč nedevolutivno in remonstrativno pravno sredstvo. O pravnem sredstvu zoper sklep o izvršbi odloča isto sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.