Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
23.06.2023
07121-1/2023/851
Video in avdio nadzor
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da se vaša poslovna stavba nahaja v stavbi, ki je zemljiškoknjižno vpisana kot ena stavba, vendar gre dejansko za tri stavbe, ki so povezane s prehodi. V vseh zgradbah gre za poslovne prostore, pri čemer so zgradbe skoraj popolnoma ločene. Zanima vas, ali lahko glede na 77. člen ZVOP-2 pridobite soglasja lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70% delež skupnih delov v vaši stavbi (lameli), ali je potrebno pridobiti predpisano soglasje skupnih delov v celotni stavbi.
* * *
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Glede na to, da se skladno z določbo 77. člena ZVOP-2 snemajo dostopi v uradne službene oz. poslovne prostore IP meni, da je treba v konkretnem primeru pri izračunu potrebnega soglasja najverjetneje upoštevati delež lastnikov skupnih delov v posamezni stavbi, kjer se uradni službeni oz. poslovni prostori dejansko nahajajo. Predlagamo vam, da v konkretnem primeru upoštevate dejansko rabo vhodov v stavbe in vlogo (običajno uporabo) prehodov, ki obstajajo med povezanimi stavbami. V primeru, da ima celotna povezana stavba dejansko zgolj en vhod, skozi katerega dostopajo zaposleni oz. stranke vseh treh stavb, potem bi po mnenju IP morali upoštevati deleže vseh lastnikov poslovnih prostorov v celotni povezani stavbi.
V vsakem primeru morate poskrbeti za ustrezno obveščenost posameznikov o izvajanju videonadzora, tako zaposlenih, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru, kakor tudi vseh posameznikov, ki nameravajo vstopiti v nadzorovano območje.
Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
Skladno z 77. členom ZVOP-2 lahko upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. O izvajanju videonadzora morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Izrecno je določeno, da je videonadzor dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.
Glede na to, da se skladno z določbo 77. člena ZVOP-2 snemajo dostopi v uradne službene oz. poslovne prostore IP meni, da je treba v konkretnem primeru pri izračunu potrebnega soglasja najverjetneje upoštevati delež lastnikov skupnih delov v posamezni stavbi, kjer se uradni službeni oz. poslovni prostori dejansko nahajajo. Predlagamo vam, da v konkretnem primeru upoštevate dejansko rabo vhodov v stavbe in vlogo (običajno uporabo) prehodov, ki obstajajo med povezanimi stavbami. V primeru, da ima celotna povezana stavba dejansko zgolj en vhod, skozi katerega dostopajo zaposleni oz. stranke vseh treh stavb, potem bi po mnenju IP morali upoštevati deleže vseh lastnikov poslovnih prostorov v celotni povezani stavbi.
V vsakem primeru morate poskrbeti za ustrezno obveščenost posameznikov o izvajanju videonadzora. Kot je navedeno zgoraj, morajo biti o izvajanju videonadzora pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Prav tako mora upravljavec skladno s tretjim, četrtim in petim odstavkom 76. člena ZVOP-2 o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo in sicer se obvestilo vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Več o obveznih sestavinah obvestila, ki mora vsebovati tudi informacije, ki jih zahteva 13. člen Splošne uredbe, lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.
Pri izvajanju videonadzora v poslovnih stavbah po ZVOP-2 bo treba zadostiti tudi drugim zahtevam iz ZVOP-2 oz. Splošne uredbe, npr. zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede dnevnika obdelave), glede zavarovanja videonadzornega sistema zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe, voditi je treba dnevnik evidence dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe, po potrebi urediti razmerje s pogodbenim izvajalcem videonadzora po 28. členu Splošne uredbe, itd.
Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.
V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo