Jedro

Tudi izvedenine se povrnejo stranki v skladu s pravdnim uspehom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo za telesne bolečine in neugodnosti odškodnino v znesku 6.000,00 EUR, za strah v znesku 1.300,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti v znesku 500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 10.000,00 EUR.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka in za telesne bolečine in neugodnosti zahteva vso odškodnino. Poudarja starost 58 let, prestane bolečine, bodoče bolečine in neugodnosti. Tudi za strah pritožnik zahteva vso odškodnino in poudarja hud primarni strah, sekundarni strah do konca zdravljenja. Sekundarni strah v času zdravljenja in rehabilitacije je bil tudi prisoten. Tožnik še danes trpi lahek sekundarni strah, ko ima težave z zapestjem. Za duševne bolečine zaradi skaženosti tožnik zahteva vso odškodnino in poudarja predvsem spremenjen izgled roke z 2,5 cm dolgo brazgotino. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnik zahteva tudi vso odškodnino. Poudarja, da je izvedenec ugotovil 18 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Tožnik je obremenjen pri vseh obremenitvah kot npr. pri močnejšem naslonu na roko, pri gibih v zapestju, pri športu, pri udarcih s kladivom, pri delu z raznimi orodji v kmetijstvu in vrtnarstvu in pri obrezovanju trte. Navaja. različne primere iz sodne prakse in meni, da bi bil upravičen do 82 povprečnih plač ali 73.800,00 EUR. Poudarja tudi čakanje na odškodnino od 30. 8. 2002 dalje. V pritožbi zahteva dosojo celotnih izvedenih, zahteva zamudne obresti od dneva plačila predujmov in graja valorizacijo že plačane akontacije.

Pritožba ni utemeljena.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 6.000,00 EUR(čl. 179 in 182 Obligacijskega zakonika). Tožnik je trpel nekaj ur hude bolečine, srednje bolečine 10 tednov in lahke bolečine 4 tedne. V bodoče bo občasno trpel srednje hude bolečine ob obremenitvah. V bolnišnici je bil en dan, večkrat je bil rentgensko slikan, prestal je operacijo z narkozo, imobilizacija je trajala 6 tednov, 5 x se je udeležil fizioterapije, moral je razgibavati poškodovano roko, prestal je preveze, jemanje šivov, bil je na številnih pregledih.

Sodišče je v zadovoljivi meri upoštevalo prestane in bodoče bolečine, ter neugodnosti, upoštevalo pa je tudi starost tožnika 58 let. Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 1.300,00 EUR. Tožnik je prestal hud primarni strah, ko je skočil z višini cca dveh metrov. Prestajal je tudi sekundarni strah do postavitve diagnoze, ko je bil ta strah hud, nato pa je bil sekundarni strah do konca zdravljenja lahek. Še danes se pojavlja občasen strah.

Sodišče je zadovoljivo upoštevalo strah ob samem škodnem dogodku, ko je tožnik z višine cca dveh metrov skočil iz prevračajočega tovornjaka. Pravilno je upoštevan tudi strah za izid zdravljenja.

Za duševne bolečine zaradi skaženosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 500,00 EUR. Tožniku je ostala brazgotina nad desno obrvjo, na desni strani čela. Na roki ima brazgotine in izbokline na dlančnici, ter zadebelitev zapestja.

Tožnik je poudaril, da duševno trpi predvsem zaradi spremenjenega izgleda roke, ker ga ljudje velikokrat sprašujejo za vzroke poškodbe.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 10.000,00 EUR. Sodišče je ugotovilo, da je zlom koželjnice zaraščen s premikom. Pojavlja se omejena gibljivost v desnem zapestju, tožnik je omejen pri težjih opravilih in pri dvigovanju bremen. Tožnik je zatrjeval tudi težave pri košarki, pri vlečenju vrvi, pri metanju krogov, pri pikadu. Tožnik ni več oskrbnik koče B. Težave ima pri delu z računalnikom in pri skrbi za 270 trt. Pri avtomobilski vožnji ima težave pri zategovanju ročne zavore. Težave se pojavljajo tudi pri vožnji samokolnice, traktorja in pri delu s kosilnico.

Izvedenec je res na list. št. 74 ugotovil 18 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti; sodišče je celotno mnenje izvedenca sprejelo, res pa v sodbi odstotka zmanjšanja ni citiralo. Odstotek zmanjšanja življenjskih aktivnosti je le orientacijski podatek, pomembnejše je dejansko zmanjšanje življenjskih aktivnosti, zaradi česar tožnik trpi duševne bolečine.

Sodišče je ugotovilo le omejeno gibljivost v desnem zapestju, zaradi česar je tožnik omejen le pri težjih opravilih, medtem ko pri normalnih opravilih ni omejitve.

Odškodnina kot celota v znesku 17.800,00 EUR je primerljiva tudi z drugimi podobnimi primeri, čeprav popolnoma identičnih primerov ni mogoče najti, kajti vsak primer ima določene osebne specifične karakteristike.

Na račun čakanja na odškodnino od 30. 8. 2002 ni bilo mogoče dosoditi višjo odškodnino, saj v tem primeru ni prišlo do očitnega zavlačevanja postopka; pomembno pa je tudi to, da je sodišče odškodnino odmerilo po cenovnih in ekonomskih razmerah v času izdaje sodbe. Končno je bila tožniku tudi izplačana akontacija odškodnine.

Neutemeljena je zahteva po povrnitvi celotnih izvedenih ne glede na uspeh v pravdi, saj izvedenine delijo usodo ostalih stroškov in jih ni mogoče izjemoma obravnavati.

Tudi zamudne obresti od vplačanih predujmov se dosojajo enako kot od odstalih stroškov, zato ni utemeljena zahteva po zamudnih obrestih od dneva vplačila predujmov. Sodišče je tudi pravilno valoriziralo izplačano akontacijo odškodnine, saj je treba upoštevati enaka merila za obe stranki. Odškodnina je bila odmerjena po cenah ob izdaji sodbe, zato je treba takrat upoštevati tudi realno vrednost izplačane akontacije.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.