Jedro

Izpodbijanje pravnomočnega sklepa o priporu iz razloga po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je lahko uspešno samo, če gre za očitno (na prvi pogled) nedovoljen dokaz, brez katerega kateri od pogojev za pripor ne bi bil podan (ne pa, ko je sklepanje, ali gre za nedovoljen dokaz, odvisno od predhodnega ugotavljanja in ocene dejstev).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je zoper obdolženega S. P. zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (prvi odstavek 186. člena Kazenskega zakonika; v nadaljevanju KZ-1) odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti (1. točka prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku; v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo pripora.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik v izjavi z dne 18. 10. 2011 vztraja pri navedbah iz zahteve.

B.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila preiskava obdolženčevega vozila, v kateri so bili najdeni paketi, ki naj bi vsebovali konopljo, opravljena nezakonito. Cariniki so obvestili policijo, da so v zračnem filtru obdolženčevega vozila našli dva paketa, za katera so sumili, da sta vsebovala konopljo. Kriminalista SKP PU Novo mesto, ki sta se na kraj dogodka pripeljala izrecno zaradi obravnave obdolženca, sta opravila preiskavo, pri čemer ni šlo za opravljanje del na podlagi Zakona o carinski službi ali na podlagi Zakona o varovanju državne meje. Kriminalista nista opravila ogleda v smislu 245. člena ZKP, čeprav tako izhaja iz zapisnika o ogledu z dne 19. 9. 2011, temveč klasično preiskavo zaprtih prostorov (popolna preiskava vozila, osebne prtljage in oseb). Policijska preiskava je bila opravljena brez pisne ali vsaj ustne odredbe preiskovalnega sodnika in v odsotnosti prič, zato so bili po mnenju zagovornika vsi dokazi, zbrani v preiskavi, pridobljeni na nezakonit način, zaradi česar jih je potrebno izločiti iz spisa. Ker se ugotovitev o obstoju utemeljenega suma v celoti opira na te dokaze, je po zagovornikovi presoji nezakonita tudi odreditev pripora.

6. Zagovornikove navedbe, da se izpodbijana pravnomočna odločba opira na nedovoljene dokaze, predstavljajo očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. V ZKP je natančno predpisan postopek, po katerem ravna sodišče v različnih fazah kazenskega postopka, ko presoja morebitno nedovoljenost dokazov. Glede na določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP zoper sklepe, s katerimi sodišče odloči o tem vprašanju, pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom samostojne zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že zavzelo stališče,(1) da je izpodbijanje pravnomočnega sklepa o priporu iz razloga po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP lahko uspešno samo takrat, ko gre za očitno (na prvi pogled) nedovoljen dokaz, brez katerega kateri od pogojev za pripor (praviloma utemeljen sum) ne bi bil podan. To pa ne velja za tiste primere, ko je sklepanje, ali gre za nedovoljen dokaz, odvisno od predhodnega ugotavljanja in ocene dejstev, pomembnih za takšno presojo.

7. Kot izhaja iz izpodbijanih sklepov je bilo ob pregledu obdolženčevega vozila ugotovljeno, da sta pod pokrovom ohišja zračnega filtra nameščena dva zavitka, oblepljena z rjavim lepilnim trakom (uradni zaznamek Carinske uprave RS). Iz zapisnika o ogledu z dne 19. 9. 2011, povzetega v izpodbijanih sklepih, je razvidno, da je bil ob pregledu vozila v desnem pragu v odprtini najden še en zavoj, oblepljen z rjavim lepilnim trakom, in na podvozju nad rezervoarjem za gorivo še trije zavoji, vsi oblepljeni z rjavim lepilnim trakom. Iz poročila o kriminalistično tehničnih ugotovitvah pa izhaja, da se v vseh šestih paketih nahajajo rastlinski vršički, za katere je bilo ob pregledu in kemijskem testiranju ugotovljeno, da gre za konopljo.

8. Zakon o carinski službi (27. člen) in Zakon o nadzoru državne meje (V. poglavje – Mejna kontrola) izjemoma dopuščata, da carinski organi in policisti, ki izvajajo mejno kontrolo, v primeru suma prevažanja prepovedanih sredstev opravijo pregled in preiskavo prevoznega sredstva brez odredbe sodišča(2) oziroma brez izpolnitve določenih pogojev, ki jih za izvedbo preiskave prevoznih sredstev določa ZKP (šesti odstavek 215. člena). V omenjenih zakonih je predpisano tudi postopanje pristojnih organov, če med pregledom ali preiskavo osebe, stvari ali prevoznega sredstva najdejo predmete, ki se smejo odvzeti po zakonu, ki ureja kazenski postopek. Vrhovno sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča Up-1293/08 z dne 6. 7. 2011, ki je med drugim izpostavilo, da okoliščine mejne situacije upravičujejo določene posebnosti zakonske ureditve preiskovalnih dejanj. Vrhovno sodišče ugotavlja, da do sedaj ugotovljena procesno relevantna dejstva, ne omogočajo zaključka, da so v zahtevi izpostavljeni dokazi, ki naj bi bili pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika ob carinskem in policijskem pregledu (preiskavi) obdolženčevega vozila na mejnem prehodu Obrežje in ki so bili podlaga za sklepanje o obstoju utemeljenega suma, na prvi pogled nedovoljeni. Celovita presoja vseh okoliščin pa presega okvir odločanja v postopku odreditve pripora in bo predmet nadaljnjega postopka, ko bodo v skladu z zgoraj izpostavljenimi normativnimi izhodišči znane vse relevantne procesne okoliščine.

C.

9. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS I Ips 221/2003 z dne 21. 8. 2003, I Ips 256/2003 z dne 28. 8. 2003, I Ips 345/2003 z dne 4. 12. 2003 in XI Ips 8794/2009 (XI Ips 43/2010) z dne 11. 6. 2010. Op. št. (2): Prim. npr. odločbi VS RS I Ips 40/2007 z dne 10. 5. 2007 in I Ips 2/2007 z dne 17. 1. 2008.