Jedro

Pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je zoper izvršilni naslov vložil revizijo, ker meni, da je pravnomočna sodba nezakonita. Z izvršbo bi utrpel znatno škodo, saj gre za velik znesek (glavnica in obresti), katerega izterjava bi prizadela poslovanje dolžnika in motnje v tehnološkem procesu. Nastala bi škoda, ki je tudi nasprotna izvršba čez nekaj let ne bi mogla odpraviti. Ker to potrjuje že višina upnikove terjatve, tega ni potrebno posebej dokazovati.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 71. člena ZIZ sodišče popolnoma ali delno odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, poleg tega pa mora biti podan še eden od razlogov, ki so navedeni v citiranem zakonitem določilu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik z vložitvijo revizije zoper izvršilni naslov, izpolnil pogoj iz 1. točke 1. odst. 71. člena ZIZ.

Pravilen pa je nadalje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi s predlagano izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Pravni standard "znatnejša škoda" je treba namreč ovsebiniti za vsak primer posebej, kar pomeni, da je potrebna najprej ugotovitev zneska pričakovane škode, ki ga nato primerjamo z dolžnikovimi premoženjskimi razmerami, vrednostjo terjatve, upnikovimi interesi ter drugimi okoliščinami primera. Dolžnik ne le da v predlogu za odlog izvršbe ni navedel svojih premoženjskih razmerij ter drugih okoliščin pomembnih za oceno, ali bi šlo za škodo, ki je znatnejša, namreč tudi ni pojasnil niti v čem konkretno naj bi bila škoda in še manj navedel znesek pričakovane škode. Glede na pritožbene navedbe, da bo dolžnik utrpel znatno škodo, ker gre za velik znesek (glavnica in stroški), katerega izterjava bi prizadejala poslovanje dolžnika in povzročila motnje v tehnološkem procesu, pa pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, tudi ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), pač pa mora škoda nastati posebej.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo, zoper katero odgovor nasprotne stranke po zakonu ni predviden (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbeno sodišče ni priznalo priglašenih stroškov odgovora (1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ).