Jedro

S trenutkom zapustnikove smrti v njegov pravni položaj vstopijo njegovi dediči. Položaj udeleženca, ki ga je imel zapustnik v zemljiškoknjižnem postopku, je zato potrebno priznati tudi njegovim dedičem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo ugovor A. A. zoper zemljiškoknjižni sklep z dne 21.11.2005, s katerim je odločilo, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi ne opravi. Štelo je namreč, da vlagateljica ni udeleženka postopka, zato njen ugovor ni dovoljen.

Zoper takšno odločitev se pritožuje A. A. zaradi kršitev določb Zakona o zemljiški knjigi ter Zakona o dedovanju. V pritožbi poudarja, da je oporočna dedinja po pokojnem B. B., ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Sklicuje se na določbe 5. čl. ZZK-1 (začetek učinkovanja vpisov), 9. čl. ZZK-1 (načelo pravnega prednika) ter 132. čl. ZZK-1 (udeleženci postopka). Pritožnica je s trenutkom smrti B. B. postala pravna naslednica premoženja in je prevzela vse postopke, zato ima upravičenja tudi v predmetnem postopku. Glede na to, da se z vpisom in izbrisom odloča o pridobitvi in izgubi stvarnih pravic, je vpis prepovedi odtujitve in obremenitve pritožnici gotovo v korist. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi napačno uporabilo določbo 132.čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami, ZZK-1), ki določa, kdo so udeleženci zemljiškoknjižnega postopka. Med te sodijo tudi osebe, v korist katere se predlaga vpis oz. v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V sporu o lastništvu garažnega boksa v objektu na parc. 2269/4 k.o. ... (III P 1402/2004) je bila začasna odredba, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti ali obremeniti navedeno nepremičnino, izdana na predlog tožnika B. B. in bi bila zaznamba te prepovedi opravljena v njegovo korist. Glede na to, da s trenutkom zapustnikove smrti v njegov pravni položaj vstopijo njegovi dediči (132. čl. Zakona o dedovanju, Ur. l. SFRJ, št. 15/76, ZD), je položaj v zemljiškoknjižnemu postopku, kot ga je imel B. B., treba priznati tudi pritožnici A. A., ki je že v ugovoru zatrjevala, da je njegova oporočna dedinja. Sodišče prve stopnje, ki je navedeno okoliščino očitno spregledalo, bi zato o njenem ugovoru moralo odločiti, namesto da ga je zavrglo kot nedovoljenega. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato ugodilo, sklep o ugovoru razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje (5. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).