Jedro

Odločanje o stroških v postopkih s pravnimi sredstvi – rednimi in izrednimi – je predpisano s 165. členom ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se II. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: „O stroških, nastalih v zvezi z obravnavo predloga za obnovo postopka, bo odločeno s končno odločbo.“

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo o glavni stvari.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo obnovo postopka in razveljavilo zamudno sodbo (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 2.380,83 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških (II. točko izreka) se pritožuje tožeča stranka. Opozarja, da pogojev za odločanje o stroških ni. Pravda namreč ni končana, saj bo o vsebini zahtevka odločeno v nadaljevanju postopka. Poudarja, da stroškov, nastalih z obnovo postopka, ni povzročila. Sklicuje se na drugi odstavek 400. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki za primer obnove postopka predvideva razveljavitev v prejšnjem postopku izdane odločbe. O stroških postopka bi sodišče lahko odločilo le, če bi predlog za obnovo postopka zavrnilo. Predlaga spremembo odločitve tako, da bo odločitev o stroških za obnovo postopka pridržana do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je o stroških odločeno na podlagi uspeha v pravdi in na podlagi specificiranega stroškovnika. Ne soglaša s pritožbo, da tožeča stranka stroškov v zvezi z obnovo postopka ni povzročila. Ker je predlagani obnovi neuspešno nasprotovala, je na podlagi uspeha dolžna povrniti stroške. Tožena stranka je uspela z izrednim pravnim sredstvom – obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je odločbo razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo sojenje, zato tretji dostavek 165. čl. ZPP ni uporabljiv. Zaradi razveljavitve pravnomočne zamudne sodbe se šteje, da sodbe ni bilo in tožencu pripadajo stroški v zvezi z izrednim pravnim sredstvom; ne glede na to, kakšna bo končna odločitev o glavni stvari. Sklicuje se na peti odstavek 163. čl. ZPP, ki ga mora sodišče uporabiti, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V odgovoru na pritožbo je pravilno izpostavljeno, da je predlog za obnovo postopka izredno pravno sredstvo. Odločanje o stroških v postopkih s pravnimi sredstvi – rednimi in izrednimi – je predpisano s 165. čl. ZPP. O teh stroških sodišče odloči v primeru, ko pravno sredstvo zavrne ali zavrže (prvi odstavek 165. čl. ZPP). Če odločbo spremeni ali razveljavi in tožbo zavrže, če torej doseže končno odločitev, odloči ostroških vsega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Če pa odločbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. čl. ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je obnovo postopka dovolilo in izdano sodbo razveljavilo. Nastopila je torej situacija iz tretjega odstavka 165. čl. ZPP, saj bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločati o tožbi. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo opozarja, da zadeva ni bila vrnjena v novo sojenje. To ni bilo potrebno, ker o obnovi, enako kot o vloženi tožbi, odloča sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje, ki je sodbo razveljavilo, bi torej odločitev o stroških obnove postopka moralo opreti na tretji odstavek 165. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je stroškovni del odločitve spremenjen tako, da se odločitev o stroških, nastalih v zvezi z obnovo postopka, pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 365. čl. ZPP).

8. Ker se v tem pritožbenem postopku ne odloča o pritožbi zoper končno odločbo, je tudi odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo. Smiselno je uporabljeno določilo 164. čl. ZPP, ki za primere odločitev, ki niso končne odločitve, predvideva, da se odločitev o stroških postopka pridrži za poznejšo odločbo.