Jedro

OZS sicer izkazuje pravni interes za presojo izpodbijane zakonske določbe, ne izkazuje pa ga z vidika interesa svojih članov (odvetnikov).

Izrek

Stranska intervencija Odvetniške zbornice Slovenije na strani tožeče stranke v tem upravnem sporu se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je A. A. z odločbo opr. št. Bpp 87/2016 z dne 17. 3. 2016 odobrila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalni zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. I Kpr 45463/2015. Za izvajanje te brezplačne pravne pomoči je bil kot odvetnik določen tožnik, ki je po opravljeni storitvi toženi stranki vrnil napotnico in predložil stroškovnik, kot tudi dokazila o opravljeni storitvi. Tožena stranka je tožniku za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči z izpodbijanim sklepom odmerila nagrado in stroške v skupni višini 321,85 EUR.

2. Tožnik je zoper sklep tožene stranke, s katerim mu je odmerila nagrado in stroške vložil tožbo. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter spremeni tako, da se mu priznajo nagrada in stroški postopka v znesku 512,30 EUR. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik oporeka toženi stranki zato, ker je ob odmeri nagrade upoštevala določbo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po kateri je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sporna je tudi odmera kilometrine, saj jo je tožena stranka tožniku odmerila v nižjem znesku od priglašenega, ne da bi to svojo odločitev pojasnila.

3. Dne 23. 12. 2016 je sodišče prejelo vlogo Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS), s katero je ta priglasila stransko intervencijo na strani tožnika. Pojasnjuje, da ima pravni interes, da nastopa v upravnem sporu kot stranski intervenient. Vsi odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v RS, se obvezno združujejo v OZS. Ta spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva ter zastopa poklicne in socialne interese svojih članov. Meni, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom kršila več ustavnih pravic odvetnika in ima zato OZS pravni interes za priglasitev stranske interevcije, saj je skrbnica poklicnih in socialnih interesov tožnika kot odvetnika. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na protiustavni določbi 17. člena ZOdv, ki krši tudi pravico OZS do samostojnosti in neodvisnosti kot jo določa 137. člen URS in krši tudi iz nje izvedene pravice, kar v nadaljevanju pojasnjuje. Zato predlaga, da ji sodišče dopusti stransko intervencijo v postopku na strani tožnika.

4. Sodišče je vlogo, s katero je OZS priglasila stransko intervencijo, vročila tožniku, toženi stranki ter A.A. kot stranki z interesom. Nobeden od njih na to vlogo ni odgovoril. 5. Po drugem odstavku 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka upravnega spora, ki niso urejena z ZUS-1, lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku , kot tudi ves čas postopka, ki se nadaljuje zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva. Če sodišče ugotovi, da intervenient nima pravnega interesa za vstop v postopek, lahko tudi brez izjave strank zavrne predlagano intervencijo (prvi odstavek 200. člena ZPP).

6. Sodišče meni, da OZS ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku na strani tožnika. Svoj interes utemeljuje s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih pa so le splošno opredeljeni njen položaj in naloge. S takim zatrjevanjem, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, po oceni sodišča OZS ni izkazala, da bi bilo v obravnavani zadevi z izpodbijanim sklepom tožene stranke poseženo v njene pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 19. člena ZUS-1 in prvega odstavka 200. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, stransko intervencijo OZS na strani tožnika zavrnilo.

7. Po mnenju sodišča tako presojo smiselno potrjuje tudi odločitev Ustavnega sodišča v sklepu št. U-I-2/15 z dne 3. 12. 2015. V tem postopku je OZS vložila predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv in zatrjevala, da je bil postopek sprejemanja te zakonske določbe protiustaven, ker ni imela možnosti sodelovati v postopku njenega sprejemanja. Ustavno sodišče je ugotovilo, da OZS sicer izkazuje pravni interes za presojo izpodbijane zakonske določbe, ne izkazuje pa ga z vidika interesa svojih članov (odvetnikov), ker imajo, po ustaljeni ustavnosodni presoji, politične stranke, društva, zbornice oziroma združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj, za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu in zaradi interesov svojih članov, pa njihov pravni interes v smislu 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) ni izkazan (11. točka obrazložitve sklepa).