Jedro

Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenila, da zadeva, ki se bo obravnavala, nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi, za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni, se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo dne 7. 4. 2020 v socialnem sporu, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. V Ps 1368/2019, kar je tožena stranka obravnavala kot vlogo prosilca za dodelitev BPP.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka odločila, da je zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev BPP, očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in jo je treba na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti, saj stroški prevoza na obravnavo, ki se odvija zaradi priznanja izredne denarne socialne pomoči za stroške telefoniranja, dopisovanja, fotokopiranja in tiskanja, niso izredni stroški v smislu materialne ogroženosti ali ogroženega preživljanja vlagatelja. Tožena stranka je presojala ali so v okviru dodelitve BPP podani pogoji za dodelitev v okviru izredne denarne socilane pomoči in ugotovilo, da se v skladu s 33. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) izredno denarno socialno pomoč dodeli osebi v samo zares izrednih okoliščinah materialne ogroženosti, na katere oseba ni mogla vplivati, in kateri so vezani na preživljanje, kar pa za vlagatelja po mnenju tožene stranke ne drži, saj se vlagatelj nahaja v zaporu, kjer je poskrbljeno za vse njegove osnovne življenjske potrebe in tako ne izkazuje pogojev za priznanje izredne denarne socialne pomoči, zaradi česar zadeva, ki se bo obravnavala na naroku 7. 4. 2020 nima verjetnega izgleda za uspeh. V posledici navedenega tožena stranka prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo v obliki dodelitve BPP za navedeni dan ni ugodila.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ Maribor, zaradi česar je brez finančnih sredstev in ne more kriti stroškov prevoza na obravnavo dne 7. 4. 2020, s čimer mu je onemogočena pravica do udeležbe na obravnavi, saj mu za to obliko BPP ni bila dodeljena. Po mnenju tožnika je neutemeljeno navajanje tožene stranke, da nima verjetnega izgleda za uspeh v pravdi, saj je udeležba na naroku njegova pravica, zaradi česar je odločitev toženke napačna in predstavlja kršitev njegovih pravic do sodnega varstva. Zato predlaga, da sodišče tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo tožniku v višini 2.500,00 EUR.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Namen brezplačne pravne pomoči je, v skladu s 1. členom ZBPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

7. V skladu s 7. členom istega zakona se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljevanju besedilo: sodni postopki) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Drugi odstavek istega člena določa, da se BPP odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do BPP oziroma če posameznik po pravilih o BPP do nje ni upravičen.

8. V obravnavanem primeru je tožena stranka, na podlagi 24. člena ZBPP, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. V skladu z navedeno določbo je pri dodelitvi BPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravno sredstvo oziroma nanju odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti BPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

9. V obravnavanem primeru je že glede na naravo stvari očitno, da tožnik z vložitvijo tožbe, ki se odvija zaradi stroškov fotokopiranja, dopisovanja in tiskanja in se izkazuje že v predhodnih številnih prošnjah tožnika, ki so bile zavrnjene zaradi izgleda za neuspeh v pravdi in zavržene zaradi že pravnomočno odločene zadev, nima izgleda za uspeh (Bpp 303/2019, Bpp 326/2019, Bpp 338/2019, Bpp 391/2019, Bpp 393/2019, Bpp 431/2019, Bpp 440/2019, Bpp 460/2019, Bpp 474/2019, Bpp 485/2019, Bpp 563/2019, Bpp 627/2019, Bpp 642/2019, Bpp 663/2019, Bpp 5/2020). Prav tako pa je prosilec za odobritev stroškov za prihod na obravnavo zaradi identičnega zahtevka vložil številne tožbe na socialno sodišče, ki so bile kot neutemeljene pravnomočno zavrnjene (IX Ps 2206/2017, V Ps 136/2018, V Ps 26/2019, V Ps 384/2019).

10. S predmetno izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenilo, da tudi zadeva, ki se bo obravnavala na naroku 7. 4. 2020 nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer se tožnik trenutno nahaja. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.

11. Prav tako pa navedeni stroški niso povezani s preživljanjem. ZSVarPre namreč v prvem odstavku 33. člena določa, da se lahko ne glede na določbe tega poglavja, samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.1

12. Tudi po presoji sodišča stroški prevoza na glavno obravnavo, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre niso takšne narave. Ta je namenjena pokrivanju izrednih primerov oziroma razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, na te razloge pa ne more vplivati. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine ogroženo.

13. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, poleg tega tožnik tudi po presoji sodišča ni izkazal okoliščin, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Tožnik je zaradi prestajanja zaporne kazni v zaporu, kjer je poskrbljeno za njegove osnovne življenjske potrebe, med katere pa ne sodijo stroški prevoza na obravnavo, ki se odvija zaradi tožbe, ki jo je sam vložil, zaradi česar sodišče zavrača tudi ugovore tožnika o kršitvi pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Tožnik je namreč vložil tožbo, ki jo obravnava tožena stranka, zaradi česar mu pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva ni odvzeta.

14. Predmetno tožbo pa je tožnik vložil iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena ZUS-1, pri čemer razlogov ničnosti ni konkretiziral. Sodišče razlogov ničnosti, na katere pazi že po uradni dolžnosti, v smislu drugega odstavka 37. člena ZUS-1, ni ugotovilo.

15. Glede na navedeno je sodišče, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je, v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, odločilo na seji, torej brez glavne obravnave, saj tožnik v tožbi ni predlagal novih dokazov oziroma navajal novih dejstev in okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi in katere bi bilo potrebno razjasniti na glavni obravnavi.

1 Enako stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1214/2019 z dne 20.08.2019 in I U 2030/2019 z dne 14. 1. 2020.