Jedro

Izrek odločbe o dodelitvi BPP se v ničemer izrecno ne omejuje na preiskavo, nič takega pa ne izhaja niti iz njene obrazložitve. Zgolj na podlagi odločbe o dodelitvi BPP zato ni mogoče sklepati, da bi bila BPP dodeljena le za fazo kazenske preiskave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 512/2012 z dne 2. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje od plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog odvetnice A.A. iz Odvetniške pisarne B. z dne 4. 2. 2015, za izplačilo nagrade za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 49/2012 z dne 29. 2. 2012. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z navedeno odločbo prosilki C.C. dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obsegu svetovanja in zastopanja v kazensko - preiskovalni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I Kpr 50932/2011. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A.A., ki je dne 18. 5. 2012 sodišču že vrnila izpolnjeno napotnico, s katero je uveljavljala povrnitev stroškov v kazensko - preiskovalni zadevi. S sklepom z dne 24. 5. 2012 ji je bil priznan in izplačan znesek 180,00 EUR, dne 4. 2. 2015 pa je ponovno vložila stroškovnik, s katerim je zahtevala povrnitev stroškov za zastopanje v „nadaljnji K zadevi, in sicer od odložitve ugovora zoper obtožnico dalje“.

2. Toženka meni, da iz odločbe o odobritvi BPP izhaja, da je bila BPP dodeljena le v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v preiskovalni - kazenski zadevi z navedeno opravilno številko, ne pa za celotni postopek na prvi stopnji, za kar bi morala prosilka pridobiti novo odločbo. Če je izvajalec BPP opravil storitve v širšem obsegu, kot so bile odobrene z odločbo, tega ne more storiti v breme javnih sredstev.

3. Nadaljnji razlog za tako odločitev je, da je odvetnica po končani preiskavi vrnila izpolnjeno napotnico z obračunom stroškov, s čimer je glede na 40. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izčrpala pravico do plačila v konkretni zadevi. Iz navedene zakonske določbe namreč izhaja, da se napotnica vrne po končani opravi storitve pravne pomoči, zaradi obračuna stroškov, brez napotnice pa tak obračun ni možen. Vrnjena napotnica zato pomeni, da sta upravičenec in izvajalec BPP soglasna, da je storitev BPP končana in so nastopili pogoji za obračun in izplačilo stroškov. Morebitni stroški, nastali po vračilu napotnice, so zato stvar njunega pogodbenega razmerja. To pomeni, da pravilno izpolnjene napotnice, ki je bila vrnjena službi za BPP ni več mogoče dopolnjevati oziroma na njeni podlagi zahtevati povračila stroškov za dejanja, ki so bila izvršena po tem vračilu in niso priglašena v napotnici.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bilo v odločbi o dodelitvi BPP navedeno, da je odvetnica A.A. določena za izvajanje BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. I Kpr 50932/2011, in sicer od 30. 1. 2012 dalje. Iz napotnice izhaja, da je bila BPP odobrena za „pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v kazenski zadevi od 30. 1. 2012 dalje“.

5. Tožnik je res že 18. 5. 2012, po opravi zadnjega preiskovalnega dejanja, vrnil izpolnjeno napotnico prav v izogib situaciji, do kakršne je prišlo zdaj. Odvetnica A.A. je po prejemu obtožbe v zadevi, v zvezi s katero ji je bila odobrena BPP klicala toženko, kjer je dobila pojasnilo, da za nadaljnje zastopanje ne potrebuje nove napotnice, saj ima podlago za kritje stroškov v že izdani odločbi. Strokovna sodelavka ji je povedala, naj dodatno pošlje le stroškovnik, odvetnica pa je na tej podlagi opravljala še nadaljnja procesna dejanja. Tožnik posebej poudarja, da odvetnica v kazenski zadevi niti ni imela pooblastila, temveč je vsa dejanja opravila na podlagi odločbe o dodelitvi BPP, pri čemer je Okrožno sodišče v Ljubljani nikoli ni opozorilo oziroma ni štelo, naj ne bi imela podlage za opravo dejanj v celotnem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje.

6. Meni, da iz izreka odločbe o dodelitvi BPP izhaja, da je bila BPP dodeljena za celoten postopek na prvi stopnji in ne le za preiskovalna dejanja, opravilna številka preiskovalne zadeve pa je bila navedena zgolj zato, ker druga tedaj še ni obstajala, niti še ni bilo jasno, ali bo v zadevi sploh vložena obtožba. Po drugi strani je jasno, da zastopanje na prvi stopnji vključuje ves postopek pred sodiščem prve stopnje, torej od sklepa o uvedbi preiskave do konca glavne obravnave. Iz odločbe ne izhaja, da bi bila BPP omejena na preiskavo, temveč je bila dodeljena za ves kazenski postopek, torej v navedenem obsegu. Sklicuje se tudi na podoben primer, v katerem so bili priznani stroški za celotno zastopanje na prvi stopnji, tudi za naroke za glavno obravnavo. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. Po drugem odstavku 37. člena ZBPP organ, pristojen za odločanje o BPP, z odločbo, s katero ugodi prošnji, med drugim natančno opredeli zadevo, za katero je dodeljena BPP (npr. opis zadeve ali št. vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek).

10. Med strankama je sporno, ali je bila z odločbo, ki se glasi, da se upravičenki „dodeli redna BPP, ki obsega pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. I Kpr 50932/2011, in sicer od 30. 1. 2012 dalje“ odobrena BPP zgolj za kazensko preiskavo ali pa celoten kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.

11. Edini razlog za stališče toženke, namreč da je bila BPP dodeljena zgolj za kazensko preiskavo, ki ga je mogoče povzeti iz izpodbijanega sklepa, je, da je v njem navedena opravilna številka kazenske preiskovalne zadeve. Vendar pa tožnik utemeljeno opozarja, da zadeva tedaj druge opravilne številke sploh še ni mogla imeti, izrek odločbe pa se izrecno nanaša na postopek pred sodiščem na prvi stopnji v kazenski zadevi, ne da bi odobreno BPP kakorkoli omejeval na preiskavo.

12. Podlage za opredelitev vsebine pojma „kazenski postopek“ oziroma „kazenska zadeva“ neposredno ne daje ne Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), niti teorija, ki posebno o trenutku začetka kazenskega postopka nima enotnega stališča (o tem vprašanju prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1293/08, načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 12. 1991 in sodbo tukajšnjega sodišča II U 428/2013). V nobenem primeru pa ni najti podlage za stališče, da bi se lahko pojem kazenskega postopka oziroma kazenske zadeve nanašal izključno na preiskavo, razen seveda v primeru, če po opravljeni preiskavi ne pride do vložitve obtožnice (prim. npr. prvi odstavek 268. člena ter drugi odstavek 184. člena ZKP). Prav tako ne v ZKP, ne v teoriji ni najti podlage za stališče, da pomeni vložitev obtožnice nov, od dotedanjega ločen kazenski postopek.

13. Pri tem - kot že rečeno - izrek odločbe o dodelitvi BPP v ničemer izrecno ne omejuje na preiskavo, nič takega pa ne izhaja niti iz njene obrazložitve. Zgolj na podlagi odločbe o dodelitvi BPP zato po presoji sodišča ni mogoče sklepati, da bi bila BPP dodeljena le za fazo kazenske preiskave.

14. Takega sklepanja pa ne omogoča niti okoliščina, da je tožnik po zadnjem preiskovalnem dejanju toženki vrnil izpolnjeno napotnico. ZBPP namreč plačilo za opravljene storitve veže na napotnico, ki mora biti predložena v 15-dnevnem roku po zadnji opravljeni storitvi, pri čemer pa ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, temveč to izhaja iz obsega, v katerem je odobrena BPP. V zadevah, kot je obravnavana, mora državni tožilec po končani preiskavi v petnajstih dneh predlagati dopolnitev preiskave, vložiti obtožnico, ali pa izjaviti, da odstopa od pregona, s čimer je kazenski postopek končan.

15. Tožnik zato utemeljeno opozarja, da lahko pride do situacije, ko izvajalec BPP do izteka (prekluzivnega) roka za predložitev napotnice sploh ne ve, ali je morda zadnje do tedaj opravljeno dejanje BPP tudi zadnje dejanje v okviru dodeljene BPP. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da zgolj iz tega, ker je tožnik po končani preiskavi iz previdnosti, da te pravice ne bi izgubil, vložil izpolnjeno napotnico, ni mogoče sklepati na obseg BPP, odobrene s prej navedeno odločbo. Sodišče k temu dodaja še, da ZBPP tudi sicer v ničemer ne sankcionira morebitne prezgodnje oddaje napotnice.

16. Stališča toženke, da je bila s prej navedeno odločbo prosilki odobrena BPP zgolj v obsegu kazenske preiskave in da se je tožnik z oddajo napotnice odpovedal nadaljnjim stroškom postopka, po presoji sodišča iz navedenih razlogov nimajo opore v izreku odločbe o dodelitvi BPP in zakonu. Sodišče je zato v skladu s 4. točko 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo, tretji odstavek istega člena pa v takem primeru določa, da sodišče vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek.

17. Tožnik je predlagal tudi izvedbo več dokazov, vendar iz gornje obrazložitve izhaja, da odločitev sodišča temelji na razlagi odločbe o dodelitvi BPP, katere obstoj in besedilo med strankama nista sporna, in razlagi zakona, tako da predlagani dokazi niso mogli vplivati na odločitev in je sodišče zato odločilo brez glavne obravnave, na seji (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Zadeva je bila rešena na seji, tožnik pa se je v upravnem sporu sicer zastopal sam, vendar gre za odvetniško pisarno, zato je njegov pravni položaj po presoji sodišča tak, kot bi ga zastopal odvetnik, saj je bilo njegovo delo opravljeno v okviru profesionalnega opravljanja te dejavnosti, zato so tudi stroškovne posledice enake. Sodišče je zato tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena navedenega pravilnika, v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).