Jedro

Vloga za odlog prisilne izvršbe, vložena po določbi 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 405/97-8 z dne 3.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 5.3.1997. Z njo je ta na njuno pritožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, L. z dne 10.5.1995, odpravila tretjo točko izreka in jo nadomestila z novo tretjo točko, ki glasi: "Če investitorja ne bosta izvršila naloženega dejanja, na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške". Zavrnila pa je pritožbo zoper ostale dele izreka: da morata tožnika do 23.5.1995 odstraniti obodno zidovje pritličja višine 2,60 m, stropno ploščo pritličja, obodno zidovje I. nadstropja višine 2,60 m ter AB stropno ploščo I. nadstropja, vse v tlorisni izmeri 7,00 x 12,00 m na zemljišču parc. št. 1094/27 k.o. I.L. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka); da za objekt veljajo določene prepovedi (2. točka); da bosta investitorja plačala stroške postopka, nastale z izvršbo in da pritožba ne zadrži izvršitve (4. in 5. točka).

Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja, da sta tožnika posegla v prostor brez ustreznega dovoljenja. To izhaja iz izpodbijane odločbe, tožbenih navedb in podatkov v upravnih spisih. Zato je ukrep urbanističnega inšpektorja utemeljen in v skladu z določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93). Za odreditev ukrepa urbanističnega inšpektorja ni pomembno, če sta tožnika vložila zahtevo za odlog prisilne izvršbe in plačala depozit. Po določbi 1. odstavka 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) vloga za odlog prisilne izvršbe, vložena po določbi 11. člena, ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva, razen prisilne izvršbe. Odreditev inšpekcijskega ukrepa še ne pomeni prisilne izvršbe.

Tožnika vlagata pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ne strinjata se s stališčem sodišča, da postopek za legalizacijo gradnje ni ovira za odreditev inšpekcijskega ukrepa. Parcela, na kateri gradita, leži v območju, ki je po Uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine L. V. - R. predvideno za legalizacijo. Dne 6.7.1993 sta vplačala polog za odlog prisilne izvršbe in s tem je prisilna izvršba po samem zakonu odložena. Zato je inšpekcijski ukrep nezakonit. Sodišče bi moralo pozvati tožnika, da predložita dokazila o začetku postopka legalizacije in opraviti glavno obravnavo.

Ker je ni, je kršilo načelo kontradiktornosti. Predlagata, da sodišče pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da tožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbo in pravilno presodilo tudi vse tožbene ugovore. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so pravilni in imajo podlago v določbah 73. člena ZUN in 1. odstavka 12. člena sprememb in dopolnitev tega zakona iz leta 1993, na kateri se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje. Po prvi za odreditev inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja. Iz druge pa izhaja, da vloga za odlog prisilne izvršbe ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva. Da tožnika za sporno gradnjo nimata dovoljenja, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in tudi ni sporno. Glede na navedeno, ugovori zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločalo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. Ker tožnika glavne obravnave nista zahtevala, niso bile kršene določbe postopka v upravnem sporu, če je sodišče odločalo na seji (2. odstavek 50. člena ZUS).

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.