U-I-49/94

6/10-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Vlada Verdnika iz Velenja in Ane Martinjak iz Preserij na seji dne 6/10-1994

s k l e n i l o :

Pobudi za oceno ustavnosti 11. člena ter prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94) se zavrneta.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnika izpodbijata v izreku navedene določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), ker menita, da v nasprotju s 155. členom Ustave učinkujejo za nazaj in posegajo v pridobljene pravice, ki so jih družbe z omejeno odgovornostjo in drugi gospodarski subjekti pridobili z registracijo na sodišču, v skladu z zakoni, ki so veljali v času ustanovitve takšnih podjetij. Sodišču se nalaga, da po uradni dolžnosti izbriše družbo iz registra. S tem naj bi se uvajala kazenska sankcija zoper pravno osebo (podjetje), ker fizična oseba (lastnik podjetja) ne more do roka zagotoviti potrebnih sredstev. Tako ne more obdržati pravice, ki jo je pridobil s pravnomočno odločbo sodišča oziroma z zakonito registracijo zasebnega podjetja, s čimer naj bi bil kršen tudi 33. člen Ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine. Zakon sili družbo, ki brez prekrškov posluje, da spreminja organizacijsko obliko oziroma v bilanco podjetja knjiži kakršnokoli nepremičnino ali premičnino, ali vplačuje denarne zneske, da bi tako obdržala že registrirani status. Upnika naj bi varovala že ostala določila zakona: 5. in 6. člen ter šesti odstavek 580. člena ZGD. Pri tem naj tudi ne bi bilo nobenega jamstva, da v prihodnje ne bo z uporabo 11. člena ZGD prišlo ponovno do spreminjanja tolarskih zneskov in posledično do povečevanja osnovnega kapitala za nazaj.

2.Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve v odgovoru na pobudo navaja, da je bil namen zakonodajalca, da z ZGD nudi večjo pravno varnost upnikom gospodarskih družb, pa tudi vsakemu posameznemu družbeniku oziroma delničarju. Zato je zakon pri kapitalskih družbah določil minimalno ustanovitveno osnovno glavnico (osnovni kapital). Pri tem so mu bile za vodilo direktive Evropske gospodarske skupnosti in rešitve v posameznih zahodnoevropskih državah. Poleg tega se je skušalo zmanjšati nastajanje t.i. "spečih podjetij", ki ne dajejo pričakovanih gospodarskih učinkov. Tako z vidika jamstva upnikov kot tudi z vidika enakopravnosti subjektov ne bi bilo dopustno omogočiti kapitalskih družb z različnimi osnovnimi kapitali. Usklajevanje osnovnega kapitala je po mnenju Sekretariata tudi povsem normalno v vseh državah s tržno ekonomijo. Za družbe, ustanovljene po uveljavitvi ZGD, je logično, da morajo imeti predpisani kapital že v trenutku ustanovitve, za ostale družbe pa zakon zaradi mehkejšega prehoda določa uskladitveni rok. Ker se dokapitalizaciji lahko izognejo s preoblikovanjem v eno izmed osebnih družb oziroma v podjetnika, naj ne bi šlo za kršitev 155. člena Ustave. Za gospodarske subjekte v zasebni lastnini po izteku rokov za prilagoditev določbam ZGD ni predvidena likvidacija, ampak sprememba odgovornosti za obveznosti do upnikov. S tem naj bi bila zagotovljena pravica do zasebne lastnine in naj ne bi bil kršen 33. člen Ustave.

3.Služba za zakonodajo pri Vladi v odgovoru na pobudo navaja, da je osnovni kapital ena izmed temeljnih značilnosti kapitalskih družb. Če osnovnega kapitala v določenem minimalnem znesku ni, potem ne gre za kapitalsko, lahko pa gre za osebno družbo. Zakon lahko v vsakem trenutku določi, kakšni so pogoji, ki jih mora družba izpolnjevati, da je lahko opredeljena kot ena izmed pojavnih oblik kapitalske družbe. Seveda pa morajo te pogoje enako izpolnjevati vse družbe, ki želijo delovati v taki obliki. Funkcija osnovnega kapitala je predvsem jamstvena.

Določbe 5. in 6. člena ZGD varujejo upnike na povsem drugačnem temelju in jih je mogoče uporabiti le ob nastopu določenih dejstev, ki so za upnika relativno težko dokazljiva.

Usklajevanje osnovnega kapitala je povsem normalno v vseh državah s tržno ekonomijo. Tudi direktiva ES št.77/91/EEC z dne 13/12-1976 za evropsko podjetje (za delniško družbo) zahteva minimalni kapital 25000 ECU. Kolikor se zaradi tečajnih razlik vrednost osnovnega kapitala v posamezni državi članici zmanjša za 10%, so pristojni organi dolžni sprejeti vse ukrepe, da se osnovni kapitali družb zopet uskladijo z zneskom, navedenim v direktivi. V tem smislu je tudi dano pooblastilo Vladi v 11. členu ZGD.

B.

Člen 11. ZGD pooblašča Vlado RS, da spremeni tolarske zneske iz:

Določba 580. člena je prehodna določba, ki ureja obveznost uskladitve obstoječih družb in drugih organizacijskih oblik podjetij z ZGD:

V prvem odstavku 410. člena je določen minimalni osnovni kapital d.o.o. in najmanjši osnovni vložek (za d.d. je to določeno v 172. in 173. členu); šesti odstavek 580. člena pa kot sankcijo za neuskladitev za obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini določa tudi osebno odgovornost družbenikov za obveznosti družbe do upnikov.

Gospodarska pobuda je svobodna; zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij; gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (74. člen Ustave).

V skladu s tem ustavnim načelom ZGD v petem odstavku 1. člena določa, da lahko vsaka domača ali tuja fizična ali pravna oseba ustanovi družbo, to je pravno osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

Družba se šteje kot gospodarska družba samo, če je organizirana v eni od pravno-organizacijskih oblik, ki jih določa zakon (numerus clausus, tretji odstavek 1. člena ZGD). Določanje pogojev za ustanovitev gospodarske družbe ne pomeni poseganja v svobodo gospodarske pobude in tudi ne omejevanja pravice vsakogar, da tako družbo ustanovi. Na podlagi 74. člena Ustave se z zakonom predpišejo oblike gospodarskih organizacij in pogoji za njihovo ustanavljanje. Z zakonom urejena tipologija gospodarskih subjektov je nujna za pravno ureditev trga ter za odvijanje pravnega prometa in s tem za pravno varnost. Zakon lahko predpiše tudi nove tipe gospodarskih organizacij in pri tem postavi zahteve in roke za prilagoditev obstoječih gospodarskih subjektov novi zakonodaji ter v končni posledici tudi likvidacijo tistih pravnih oseb, ki svoje organiziranosti v določenem roku ne bi prilagodile novi ureditvi oziroma novi organiziranosti gospodarskih organizacij.

ZGD je začel veljati 30/7-1993 (trideseti dan po objavi v Uradnem listu) in je v 580. členu kot rok za uskladitev obstoječih družb z določbami Zakona predpisal datum 31/5-1994. Že po vložitvi obeh pobud je bil ta rok s spremembami in dopolnitvami ZGD podaljšan do 31/12-1994.

Zakon ne določa svoje veljavnosti za nazaj niti kot celota niti v posameznih določbah. V 577. členu izrecno določa, da z dnem uveljavitve Zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije, ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko: tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo v zasebni lastnini. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih podjetji, zahteva le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Člen 585.

ZGD tudi posebej določa, da obstoječe družbe sprejmejo sklepe, ki so potrebni za uskladitev po ZGD, po obstoječih aktih.

Reorganiziranje oziroma uskladitev z novimi zakonskimi pogoji ter v končni posledici morebitna likvidacija gospodarske organizacije tako ni izpeljana neposredno z zakonom, ampak je prepuščena odločitvi obstoječih gospodarskih subjektov.

Pri tem določbe 580. člena ZGD ne posegajo v lastninsko pravico niti obstoječih družb z omejeno odgovornostjo niti njihovih ustanoviteljev oziroma družbenikov. Družba z omejeno odgovornostjo (tudi obstoječa d.o.o. v zasebni lastnini, ustanovljena po Zakonu o podjetjih), je kapitalska družba.

Družbenik v kapitalski družbi ima na podlagi vloženega kapitala določene upravljalske in premoženjske pravice (t.i. korporacijske, članske pravice), ne pa lastninske ali drugih stvarnih pravic. Družbenik v d.o.o. ni lastnik družbe v stvarnopravnem smislu. Družba je samostojna pravna oseba, ki odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem; družbenik pa je samostojna fizična ali pravna oseba, ki za obveznosti družbe ne odgovarja - razen v primeru spregleda pravne osebnosti (6. člen ZGD).

Osnovni kapital je premoženjskopravni temelj kapitalske družbe, katerega namen je po eni strani zagotoviti minimalno potrebni kapital za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti, po drugi strani pa zagotoviti tudi minimalno ekonomsko in pravno varnost za prevzete obveznosti do upnikov. Osnovni kapital je praviloma samo ob ustanovitvi enak dejanskemu premoženju kapitalske družbe: s poslovanjem družbe se njeno premoženje povečuje ali zmanjšuje, osnovni kapital pa (lahko) ostaja nespremenjen.

Osnovni kapital se vpiše v register, po določbi 45. člena ZGD pa je treba znesek osnovnega kapitala navajati tudi v vseh sporočilih, ki jih kapitalska družba pošilja svojim partnerjem oziroma pri svojem poslovanju. Namen te določbe je v obveščenosti drugih oseb o boniteti družbe oziroma o znesku osnovnega kapitala, s katerim družba odgovarja za svoje obveznosti.

Osnovni kapital se lahko poveča ali zmanjša z odločitvijo delničarjev oziroma družbenikov, ne more pa se znižati pod zakonsko določeni znesek. Če pride do tega, je to razlog za prenehanje družbe kot kapitalske družbe z njeno likvidacijo (za d.d. po 371. členu in za d.o.o. po 455. členu ZGD). Usklajevanje osnovnega kapitala bo v praksi potekalo bodisi kot realno povečanje (povečanje kapitala z novimi vložki) bodisi kot nominalno povečanje (povečanje iz že obstoječih sredstev družbe - iz rezerv ali nerazporejenega dobička).

Z izpodbijanimi določbami ZGD tudi ni prizadeto načelo zaupanja v pravo. Zagotovljen je obstoj gospodarskih družb in podjetij, ustanovljenih po prejšnjih predpisih, predpisana pa je prilagoditev njihove statusnopravne organiziranosti novemu sistemu. Javni interes je izkazan v zagotavljanju enakih pogojev za poslovanje kapitalskih družb ter v potrebi po varstvu pravnega prometa in upnikov. Glede na nalogo države, da zagotavlja pravno varnost v pravnem prometu, pri čemer je upravičena, da v splošnem interesu reagira na spremembe v gibanju cen, v valutnih in deviznih razmerjih in podobno, in glede na to, da je z 11. členom ZGD predvideno samo usklajevanje tolarskih zneskov, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti ECU, Ustavno sodišče tudi ni imelo pomislekov na ureditev v 11. členu ZGD.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek