Jedro

Pritožba ne prereka prvostopenjske ugotovitve, da je bila toženka dolžna izplačati tožniku odpravnino iz šestega odstavka 93. člena ZObr in enkratni znesek na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZSSloV. Nasprotuje pa prvostopenjski presoji o osnovi za odmero teh denarnih terjatev. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je treba za izračun osnove za odpravnino upoštevati le tožnikovo osnovno plačo za polno delovno obveznost, povečano za dodatka za delovno dobo in stalnost (postavka plačilne liste Z104). Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da šesti odstavek 93. člena ZObr pri definiranju osnove za odpravnino uporablja pojem povprečna plača vojaške osebe. Pri razlagi tega pojma je pravilno tolmačilo zakonske določbe. Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSSloV se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev. Glede na prvi odstavek 5. člena ZSPJS je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopenjsko presojo, da morajo biti v izračun povprečne plače tožnika v zadnjih šestih mesecih zaposlitve zajeti zneski, ki so mu bili v tem obdobju izplačani iz naslova osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in vseh dodatkov. Pravilno je prvostopenjsko razlogovanje, da bi moral zakonodajalec v primeru, če bi menil, da se izplačana delovna uspešnost in (določeni) dodatki ne vštevajo v osnovo za odmero odpravnine iz 93. člena ZObr, to v zakonu izrecno določiti, pa ni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 467,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odpravnine v višini 6.449,14 EUR in enkratnega zneska na podlagi 65. člena ZSSloV v višini 12.047,33 EUR, oboje z obrestmi od ustreznega neto zneska, ki tečejo od 6. 3. 2020 do plačila. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za obračun odpravnine v višini 13.225,28 EUR in izplačilo pripadajočega neto zneska, zmanjšanega za že prejeti znesek 5.461,34 EUR, ter tožbeni zahtevek za obračun enkratnega zneska na podlagi 65. člena ZSSloV v višini 33.784,27 EUR in izplačilo pripadajočega neto zneska, zmanjšanega za že prejeti znesek 13.951,16 EUR. Tožbo je zavrglo v delu, v katerem se nanaša na obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost od navedenih terjatev. Toženki je priznalo povračilo odmerjenih stroškov postopka.

2.Toženka se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper ugodilni in stroškovni del sodbe. Navaja, da je za izračun osnove za odpravnino treba upoštevati znesek, ki je bil na plačilni listi zapisan pod šifro Z104. Sodišče ne bi smelo upoštevati zneska pod šifro Z080, saj je ta višji od zneska plače, ki ga definira prvi odstavek 5. člena ZSPJS, vsebuje pa tudi nadomestila pod šifro B in G, ki niso zajeta v definiciji plače iz citirane določbe ZSPJS. Ta definicija zajema le delovne uspešnosti iz 21. člena ZSPJS, ki so v Uredbi označene s šiframi D010, D020, D026, D028 in D030. Delovne uspešnosti, ki jih urejajo področni zakoni, ne spadajo v določitev zneska plače po definiciji iz 5. člena ZSPJS. Tožnik je v obdobju, relevantnem za izračun osnove, prejel delovno uspešnost, ki je urejena v področnem zakonu (tretji odstavek 59. člena ZSSloV) in ima v Uredbi šifro D050. Tega zneska sodišče ne bi smelo všteti v osnovo za odmero odpravnine. Smiselno enake navedbe pritožba uveljavlja glede osnove za odmero enkratnega zneska iz 65. člena ZSSloV. Tudi v tem primeru sodišče ne bi smelo upoštevati zneskov pod šifro D050. Poleg tega ne bi smelo upoštevati zneskov pod šiframi G010, G030 in G050, ki so bili izplačani za maj 2019. ZObr in ZSSloV sta glede vtoževanih pravic lex specialis, zato ni podlage, da bi se v tem sporu izhajalo iz prvega odstavka 5. člena ZSPJS. Pomen vtoževanih pravic je v vključitvi v delovni proces in zagotovitvi socialne varnosti po koncu opravljanja vojaške službe. Upoštevanje števila let, ki jih je tožnik prebil na opravljanju vojaške službe (dodatek za stalnost in delovno dobo) in položaj, ki ga je dosegel v vojaški hierarhiji (osnovna plača), se finančno odraža v znesku Z104. Zneski pod šiframi C, D in E so variabilni, odvisni od obsega nalog in jih toženka ni vključila v izračun osnove. S tem se zagotavlja enakost vseh, ki jim pripadata obravnavani pravici. Nekateri zaposleni namreč nimajo možnosti opravljati nadure in prejemati razne dodatke (za nevarnost in posebne obremenitve, manj ugoden delovni čas itd.). Ker sodišče ni zaslišalo prič, ki bi potrdile, da je toženka utemeljeno upoštevala zneske Z104, je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana, prav tako ne tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

6.Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskimi razlogi in jih po nepotrebnem ne ponavlja. K odločilnim pritožbenim navedbam podaja naslednjo obrazložitev.

7.Pritožba ne prereka prvostopenjske ugotovitve, da je bila toženka dolžna izplačati tožniku odpravnino iz šestega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji) in enkratni znesek na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV; Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadaljnji). Nasprotuje pa prvostopenjski presoji o osnovi za odmero teh denarnih terjatev.

8.V skladu s šestim odstavkom 93. člena ZObr se odpravnina izplača v višini polovice povprečne plače vojaške osebe v zadnjih šestih mesecih za vsako leto dela v ministrstvu. Na podlagi prvega in tretjega odstavka 65. člena ZSSloV enkratni znesek predstavlja sredstva, ki bi jih ministrstvo plačalo v petih letih kot povračilo prispevkov iz plače in na plačo delodajalcu, ki bi zaposlil vojaško osebo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena za deset let; povračilo prispevkov se priznava mesečno največ v znesku, izračunanem na podlagi povprečne plače vojaške osebe, izplačane v zadnjih 12 mesecih.

9.Pritožba neutemeljeno vztraja, da je treba za izračun osnove za odpravnino upoštevati le tožnikovo osnovno plačo za polno delovno obveznost, povečano za dodatka za delovno dobo in stalnost (postavka plačilne liste Z104). Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da šesti odstavek 93. člena ZObr pri definiranju osnove za odpravnino uporablja pojem povprečna plača vojaške osebe. Pri razlagi tega pojma je pravilno tolmačilo zakonske določbe. Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSSloV se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev. Glede na prvi odstavek 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopenjsko presojo, da morajo biti v izračun povprečne plače tožnika v zadnjih šestih mesecih zaposlitve zajeti zneski, ki so mu bili v tem obdobju izplačani iz naslova osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in vseh dodatkov. Pravilno je prvostopenjsko razlogovanje, da bi moral zakonodajalec v primeru, če bi menil, da se izplačana delovna uspešnost in (določeni) dodatki ne vštevajo v osnovo za odmero odpravnine iz 93. člena ZObr, to v zakonu izrecno določiti, pa ni.

10.Po mnenju pritožbe se definicija plače iz prvega odstavka 5. člena ZSPJS nanaša le na delovne uspešnosti, ki so predmet 21. člena ZSPJS1 in ki so v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 14/2009 in nadaljnji; v nadaljevanju: Uredba) označene s šiframi D010, D020, D026, D028 in D030, medtem ko ostale delovne uspešnosti, ki jih urejajo področni zakoni, ne spadajo v okvir definicije plače iz 5. člena ZSPJS; pri izračunu osnove za odpravnino je zato treba izvzeti delovno uspešnost D050, ki jo je tožnik prejel na podlagi področnega zakona (tretjega odstavka 59. člena ZSSloV). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedbe o izvzetju dodatka D050 pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeno zavzemanje pa tudi sicer ne bi moglo biti utemeljeno. Kot tip izplačila, ki ga javni uslužbenec prejme pod šifro D050, je v Uredbi opredeljena delovna uspešnost, kar je enako opredelitvi tipa izplačil pod šiframi D010, D020, D026, D028 in D030. Tretji odstavek 59. člena ZSSloV se nanaša na plačilo povečanega obsega dela in obremenitev, kar je smiselno podobno 22.d členu ZSPJS, ki ureja plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Na podlagi tretjega odstavka 22.e člena ZSPJS Vlada z uredbo natančneje uredi plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, prav tako v skladu s četrtim odstavkom 59. člena ZSSloV o plačilu iz tretjega odstavka tega člena odloči Vlada. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi plačilo po postavki D050 spada v okvir plače iz prvega odstavka 5. člena ZSPJS in s tem v okvir izračuna povprečne plače tožnika.

11.Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje kot osnovo za odmero odpravnine upoštevalo znesek, ki je na plačilni listi zapisan pod šifro Z080 in ki po Uredbi pomeni: A010 + A020 + C (dodatki) + D (delovna uspešnost) + E (delo prek polnega delovnega časa) + O (dežurstvo prek polnega delovnega časa) + B (nadomestila) + G (nadomestila) + H (nadomestila) - Z604 - Z609 - Z611 - Z620. V zvezi s pritožbeno navedbo, da nadomestila pod šiframa B in G v definiciji plače iz prvega odstavka 5. člena ZSPJS niso zajeta, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz plačilnih list za obdobje, ki je relevantno za izračun osnove odpravnine, ne izhaja, da bi bila tožniku izplačana nadomestila pod šifro G. Pod šifro B pa sta mu bili izplačani le nadomestili za letni dopust in praznik, torej za čas opravičene odsotnosti z dela, ki pa spadata v okvir izračuna povprečne izplačane plače.

12.Pritožbeno vztrajanje, da je toženka osnovo za odmero odpravnine pravilno oprla na zneske, ki so na plačilnih listah prikazani pod šifro Z104, je nenazadnje zmotno tudi zato, ker je v Uredbi določeno, da ta šifra predstavlja primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS, ki pa za ta spor ni ključen. Poleg tega iz 3.a člena Uredbe izhaja, da se izraz Z104 uporablja za obračun vrst izplačil, pri katerih je razlog za izplačilo nastal pred 1. 6. 2012. Tudi to za ta spor ne velja.

13.Smiselno enako stališča, kot veljajo za razlago pojma povprečne plače vojaške osebe pri ugotavljanju osnove za odmero odpravnine, veljajo tudi za razlago tega pojma pri ugotavljanju osnove za odmero enkratnega zneska iz 65. člena ZSSloV. Tudi v primeru te pravice predstavlja pritožbeno sklicevanje na nedopustnost upoštevanja tožniku izplačanih zneskov pod šifro D050 nedovoljeno pritožbeno novoto oziroma navedbo, s katero toženka (iz že pojasnjenih razlogov) tudi sicer ne bi mogla uspeti. Prav tako predstavlja nedovoljeno novoto pritožbeno zatrjevanje, da sodišče prve stopnje v okviru izračuna povprečne plače tožnika ne bi smelo upoštevati zneskov, ki so mu bili izplačani pod šiframi G010 (boleznina v breme delodajalca - 100 %), G030 (boleznina v breme delodajalca - 80 %) in G050 (poškodba, ki ni povezana z delom - 80 % - nadomestilo v breme delodajalca). Tudi sicer navedenih nadomestil plače, izplačanih za čas opravičene odsotnosti z dela, ni mogoče izvzeti iz ugotavljanja povprečne plače, ki jo je prejel tožnik.

14.Za upoštevanje zneskov pod šifro Z104 se pritožba neutemeljeno zavzema z zatrjevanjem, da sta ZObr in ZSSloV glede vtoževanih pravic lex specialis, kar naj bi veljalo še zlasti glede na pomen teh pravic, ki je v vključitvi v delovni proces in zagotovitvi socialne varnosti po koncu opravljanja vojaške službe; slednje ne sme biti odvisno od okoliščin dela v zadnjih 6 oziroma 12 mesecih pred zaključkom vojaške službe, temveč je treba zagotoviti načelo enakega obravnavanja (nekateri zaposleni nimajo možnosti opravljati nadure, prejemati dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, manj ugoden delovni čas itd.). Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, bi bilo neenakopravno obravnavanje podano prav v primeru, za katerega se zavzema toženka, torej če se pri izračunu osnove za odpravnino in enkratni znesek sredstev ne bi upoštevala izplačana delovna uspešnost in dodatki. Na ta način bi bile namreč glede odpravnine in enkratnega zneska sredstev neenakopravno obravnavane osebe, ki so za razliko od drugih delale v težjih pogojih dela, večji obseg dela itd. Glede na to je neuspešno pritožbeno utemeljevanje, da je vključitev v delovni proces in socialno varnost toženka zagotovila na tak način, da je upoštevala število let, ki jih je vojaška oseba prebila na opravljanju vojaške službe (dodatek za stalnost in delovno dobo) in upoštevaje položaj, ki ga je dosegla v vojaški hierarhiji (osnovna plača), oziroma je zmotno tudi pritožbeno sklicevanje, da so zneski pod šiframi C, D in E variabilni in odvisni od obsega nalog, zaradi česar jih po mnenju toženke ni dopustno vključiti v izračun osnov.

15.Neutemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo zato, ker ni zaslišalo prič, ki bi potrdile, da je za izračun osnov v tem sporu treba upoštevati zneske, prikazane pod šifro Z104. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi so v prvostopenjski sodbi zavrnjeni dokazni predlogi toženke. Ta je v okviru trditev predstavila način izračuna obeh osnov in svoja pravna stališča v zvezi s tem. (Ne)utemeljenost njenih trditev je sodišče prve stopnje lahko preverilo že skozi presojo pravilne uporabe materialnega prava in mu v ta namen ni bilo treba zaslišati prič.

16.Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje sprejelo pravilna stališča o osnovi za odmero odpravnine in enkratnega zneska sredstev, ter tožniku utemeljeno prisodilo razliko med že izplačanim in pripadajočim zneskom terjatev.

17.S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske sodbe (353. člen ZPP).

18.Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama s tem nastale stroške, tožniku pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Na podlagi Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) in upoštevaje vrednost izpodbijanega dela sodbe mu pripada 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 12,5 točk za materialne stroške, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 382,50 EUR, skupaj z DDV pa 467,00 EUR. V primeru zamude s plačilom mu toženka dolguje tudi obresti, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, dalje do plačila. Priglašeni strošek za posvet s stranko in poročilo stranki tožniku ne pripada, saj je zajet v že priznanih stroških postopka.

-------------------------------

1Javni uslužbenci so lahko upravičeni do: redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.