Jedro

Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.361,52 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe. V primeru zamude bo morala povrniti še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil glede plačila za plin, ki ga je tožeča stranka dobavila toženi stranki.

2. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka toženi stranki prodajala plin na temelju prodajne pogodbe za zemeljski plin št. 00236 z dne 8. 9. 2011 in Aneksa k tej pogodbi. Plačilo je zahtevala z računi z dne 5. 10 2012 za znesek 10.924,37 EUR, z dne 9. 11. 2012 za znesek 14.614,73 EUR, z dne 6. 12. 2012 za znesek 15.225,02 ERU in z dne 7. 1. 2013 za znesek 10.442,52 EUR. Tožena stranka je bila z obvestilom o prekinitvi dobave zemeljskega plina z dne 27. 11. 2012 pozvana k plačilu dobavljenega plina. Tožena stranka v odgovoru ni zanikala obstoja dolga (elektronsko poštno sporočilo z dne 6. 12. 2012). Prosila je za razumevanje položaja in je predlagala poplačilo dolga z verižnim pobotom. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija.

3. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je sicer del obveznosti v višini 2.044,00 EUR in 2.000,00 EUR prenehal 14. 1. in 29. 1. 2013. Preostanek pa še ni bil poplačan, to pa je bil prav znesek, ki ga je zahtevala tožeča stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato ugodilo zahtevkom na plačilo skupaj 45.602,62 EUR z obrestmi, ki jih je zahtevala tožeča stranka že s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. s tem predlogom se je namreč sodni postopek začel, in potem po ugovoru tožene stranke nadaljeval kot pravdni postopek.

4. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka. V pritožbi meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni preložilo naroka za glavno obravnavo, ki je bil razpisan za 10. 12. 2014. Tožena stranka naj bi poslala opravičilo dne 15. 9. 2014. Splošno poznano dejstvo naj bi bilo, da se v decembru povečajo poslovni stiki, in so namenjeni predvsem sklepanju novih pogodb za naslednje leto. Poslovni stiki so tudi nenapovedani. Tožena stranka je bila zasedena z obiski poslovnih partnerjev v inozemstvu, vendar v septembru še ni mogla natančno napovedati pri katerem poslovnem partnerju naj bi bili opravljeni, zato naj bi več kot obvestila naslovnemu sodišču ne mogla poslati.

5. Tožena stranka naj bi že v svojem ugovoru in pripravljalni vlogi zatrjevala, da je bila med pravdnima strankama kot plačilo dogovorjen verižni pobot. To naj bi potrdile predlagane priče. Sodišče naj bi neutemeljeno opustilo zaslišanje prič, ki ga je predlagala tožena stranka.

6. Nepravilna naj bi bila tudi obrazložitev sodišča, da je tožno stranko pozvala, naj navede dejstva, ki naj bi jih sodišče ugotavljalo. Takšnega poziva naj bi tožena stranka ne prejela.

7. Na pritožbo je tožena stranka odgovorila. V odgovoru na pritožbo navaja, da je bil predlog za preložitev naroka presplošen. Strinja se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, ki naroka ni preložilo. Podrobno je tudi odgovarjala na pritožbene očitke glede opustitve izvedbe dokazov v zvezi z ugovorom verižnega pobota. Predlagala je zavrnitev pritožbe.

8. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 353. člena ZPP.

9. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ker ni preložilo za 10. 12. 2014 razpisanega naroka za glavno obravnavo. Predpostavka za preložitev naroka je namreč obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (1. odstavek 115. člena ZPP).

10. Tožena stranka ni navedla nobenega stvarnega dogodka, zaradi katerega bi se ne mogla oglasiti na sodišču. Svojo domnevno nesposobnost obiska je poskusila utemeljiti z novoletnimi obiski poslovnih partnerjev. Partnerjev ni opredelila niti z imeni, niti ni navedla dneva in ure obiska. To pa je bilo nedvomno premalo za predložitev naroka. Če namreč niti ni mogla opredeliti, katerega poslovnega partnerja naj bi srečala prav v času razpisanega naroka, potem je to pomenilo lahko le, da ni bilo še (sploh) nobene ovire za njen prihod na sodišče. 11. Kar se tiče samega poziva, sodišča, da naj dopolni svoje dosedanje navedbe, ga je sodišče dalo z pozivom z dne 29. 11. 2013 (l. št. 41 spisa). Toženi stranki je bil vročen 3. 12. 2014. 12. Neutemeljen je tudi očitek nepravilne opustitve zaslišanja prič. Tožena stranka je ugovarjala, da je bil dosežen dogovor o poplačevanju njenih dolgov z verižnim pobotom. V zvezi s tem je bila tožena stranka tista, ki je nosila trditveno in dokazno breme. Trditvenemu bremenu ni zadostila (212. člen ZPP). Niti ni trdila točno, kakšna naj bi bila vsebina takšnega dogovora. Sploh nič pa ni trdila glede trenutka sklenitve, zastopnikov obeh strank in njihovega upravičenja za zastopanje. Očitno je namreč, da takšnega dogovora ne bi mogel skleniti nihče drug kot zastopnik ene in druge stranke, saj sta obe stranki pravni osebi.

13. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti le še preizkusilo, ali ni bila storjena kakšna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ali pa zmotno uporabljeno materialno pravo. Kršitev procesnega prava ni našlo.

14. Tudi materialno pravo je bilo uporabljeno pravilno. Tožeča in tožena stranka sta sklenili prodajno pogodbo za zemeljski plin št. 00236 z dne 8. 9. 2011 in Aneks k tej pogodbi. Tožeča stranka je bila prodajalec, tožena stranka kupec. Plin je tožeča stranka izročila toženi stranki (1. odstavek 435. člena OZ). Zapadlost računov je bila določena v prodajni pogodbi. Z izročitvijo plina in zapadlostjo terjatve je za toženo stranko nastala obveznost plačila. Ker tožena stranka zemeljskega plina ni plačala, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo zahtevkom na plačilo plina (1. odstavek 435. člena OZ) in zaradi zamude (1. odstavek 299. člena in 1. odstavek 378. člena OZ) tudi na plačilo zamudnih obresti.

15. Tožeča stranka je upravičena tudi do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo. Glede na vrednost spornega predmeta je upravičena do povrnitve 1.096,00 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), do povrnitve 20,00 EUR po tar. št. 6002 in do 22 % DDV (tar. št. 6007 ZOdvT). Skupaj je upravičena do 1.361,52 EUR.

16. Ta znesek bo morala pritožnica povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.