Jedro

Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba upoštevati, da je domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti izpodbojna. Po stališču upnika že neoddajanje obrazcev OPSVZ samo po sebi pomeni zlorabo pravice do dopusta obveznosti, ker gre pri tem za neizpolnjevanje z zakonom določene obveznosti. Takšna razlaga bi bila pravilna v primeru, če bi bila domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti neizpodbojna. Ker pa gre za izpodbojno domnevo, je treba pri presoji dolžnikovega ravnanja v konkretnem primeru upoštevati vse okoliščine primera, ki so pripeljale do dolžnikove opustitve predložitve obrazcev OPSVZ, naknadne odmere prispevkov, neplačila prispevkov in do dolžnikovega stečaja. Dolžnik lahko domnevo zlorabe odpusta obveznosti izpodbije, če dokaže, da kljub nepredložitvi obrazcev OPSVZ ni imel namena, da bi s svojim ravnanjem zlorabil pravico do odpusta obveznosti.

Ker je bil dolžnik kot samostojni podjetnik registriran od dne 21. 3. 2011 do 31. 5. 2014, je bil v tem času zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje obveznosti predložitve obrazcev OPSVZ. V zvezi z izpolnitvijo obveznosti predložitve navedenih obrazcev ni ravnal dovolj vestno. Obrazce bi moral oddati, čeprav v tem obdobju ni posloval, ali pa bi se moral odjaviti iz registra podjetnikov. Vendar pa opisano ravnanje dolžnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni zlorabe pravice do odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 45) ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 2. 8. 2017 vložil upnik Republika Slovenija, zavrnilo kot neutemeljen. Ugotovilo je, da med upnikom in dolžnikom ni sporno, da je upnik dolžniku naknadno odmeril in naložil v plačilo prispevke v znesku 4.532,55 EUR, v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Zavzelo je stališče, da je dolžnikovo pasivnost glede oddaje obračunov prispevkov pripisati zgolj dejstvu, da je dolžnik kot samostojni podjetnik prenehal poslovati ter ni bil sposoben poravnavati davčnih obveznosti. Zato je dolžnik uspel izpodbiti domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti.

2 .Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo (PD 46). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru upnika ugodi in postopek odpusta obveznosti ustavi, podredno pa naj sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

3. Upnik v pritožbi izpostavlja dejstvo, da iz evidenc Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bil dolžnik zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik do dne 31. 5.2014. Ker dolžnik za obdobje od 1. 3. 2012 do 31. 5. 2014 ni oddajal obrazcev OPSVZ, mu je davčni organ izdal odmerne odločbe ter zaradi neplačila prispevkov posledično izrekel globo v višini 800,00 EUR, za plačilo katere mu je bil izdan plačilni nalog DT 71010-5163/2013-2 z dne 27. 6. 2013. To pomeni, da je bil dolžnik seznanjen s tem, da se obrazci niso oddajali. V skladu z določbo prvega odstavka 323. člena ZDavP-2 bi moral v času poslovanja stečajni dolžnik kot samostojni podjetnik predložiti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do petnajstega v mesecu za pretekli mesec in navesti podatke, ki so resnični, popolni in pravilni. Ravnanje stečajnega dolžnika kot samostojnega podjetnika, ki je bil zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, ki izhajajo iz opravljanja samostojne dejavnosti, je bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznosti. Dolžnik se svoje odgovornosti in obveznosti, ki izhaja iz zakona, ne more razbremeniti s pavšalno izpovedbo, da je bil prepričan, da se obračuni oddajajo. Ravnanje stečajnega dolžnika ni bilo vestno in pošteno, zato je podana očitna ovira za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, s čemer je soglašal tudi stečajni upravitelj.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odpust obveznosti je pravna dobrota, ki si jo mora dolžnik zaslužiti, med drugim tudi s tem, da izpolnjuje svoje obveznosti. Samo poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku je omogočeno, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali, ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena, saj to pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP.

6. Če se ne dokaže drugače velja, da bi predlog za odpust obveznosti pomenil zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi, dal neresnične, nepravilne, ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, ali prispevkov zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR (1. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Domneva, da navedeno ravnanje dolžnika pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je izpodbojna. To pomeni, da dolžnik lahko izpodbija dejansko stanje, ki ga ustvari domneva in dokazuje, da odpust obveznosti pri njem ni v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

7. Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja davčnemu organu ni dal podatkov potrebnih za pobiranje davkov oziroma prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ naknadno odmeril davek oziroma naložil v plačilo prispevke v znesku več kot 4.000,00 EUR, ni izpodbijal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je dejanski stan domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru podan. 8.Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžnik dejanski stan navedene domneve uspel izpodbiti.

9. Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka za dovoljenost odpusta obveznosti, ima značilnost pravnega standarda. Pri presoji ali je konkretno ravnanje posameznika v nasprotju s pravnim standardom, je treba kot merilo upoštevati ravnanje, ki je v določenem okolju ali na določenem področju človekovega udejstvovanja tipično, povprečno oziroma normalno. Pri presoji dolžnikovega ravnanja v obravnavanem primeru, je treba vsebinsko določiti merilo, katero je tisto ravnanje, ki od ravnanja povprečno skrbnega in vestnega samostojnega podjetnika odstopa do take mere, da pomeni ravnanje v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Zakonodajalec je kot tako tipično ravnanje določil ravnanje dolžnika, ki je dal nepravilne, neresnične ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za odmero davkov in prispevkov. Povsem življenjsko in logično je, da se ravnanje samostojnega podjetnika, ki zavestno, z aktivnim ravnanjem prikriva podatke o svojem poslovanju in povzroči situacijo, v kateri mu davčni organ naknadno odmeri davek v višini, ki presega v zakonu določeni znesek, šteje za nevestno oziroma nepošteno. Nepošteno je, če se samostojni podjetnik izogiba plačilu davčnih obveznosti in plačilu prispevkov.

10. Vendar pa je treba pri presoji dolžnikovega ravnanja upoštevati, da je domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti izpodbojna. Po stališču upnika že neoddajanje obrazcev OPSVZ samo po sebi pomeni zlorabo pravice do dopusta obveznosti, ker gre pri tem za neizpolnjevanje z zakonom določene obveznosti. Takšna razlaga bi bila pravilna v primeru, če bi bila domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti neizpodbojna. Ker pa gre za izpodbojno domnevo, je treba pri presoji dolžnikovega ravnanja v konkretnem primeru upoštevati vse okoliščine primera, ki so pripeljale do dolžnikove opustitve predložitve obrazcev OPSVZ, naknadne odmere prispevkov, neplačila prispevkov in v dolžnikovega stečaja. Dolžnik lahko domnevo zlorabe odpusta obveznosti izpodbije, če dokaže, da kljub nepredložitvi obrazcev OPSVZ ni imel namena, da bi s svojim ravnanjem zlorabil pravico do odpusta obveznosti.

11. Ker je bil dolžnik kot samostojni podjetnik registriran od dne 21. 3. 2011 do 31. 5. 2014, je bil v tem času zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje obveznosti predložitve obrazcev OPSVZ. V zvezi z izpolnitvijo obveznosti predložitve navedenih obrazcev ni ravnal dovolj vestno. Obrazce bi moral oddati, čeprav v tem obdobju ni posloval, ali pa bi se moral odjaviti iz registra podjetnikov. Vendar pa opisano ravnanje dolžnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni zlorabe pravice do odpusta obveznosti.

12. Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikovo pasivnost glede oddaje obrazcev pripisati dejstvu, da je dolžnik prenehal poslovati že v letu 2011, da je izgubil službo in ni bil sposoben poravnati davčnih obveznosti zaradi hude finančne stiske ter ni bil sposoben poravnati obveznosti do računovodja, ki je prenehal opravljati storitve za dolžnika. Upoštevati je tudi treba, da je bil zaradi neplačila prispevkov prav dolžnik sam prikrajšan pri uresničevanju socialnih pravic. Zaradi neplačanih prispevkov je bil dolžnik v obdobju neplačila prispevkov kot samostojni podjetnik prikrajšan pri pokojninski dobi in pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Iz določbe 133. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) izhaja, da se v primerih, ko je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, v pokojninsko dobo upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Ta obdobja se ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove. Za zavarovance, ki sami plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje velja, da so zadržane njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v obdobju, ko nimajo plačanih prispevkov (78. a člen ZZVZZ). Upoštevati je treba, da tudi v primeru, če bi dolžnik obrazce OPSVZ oddal, to na njegovo zmožnost plačila prispevkov ne bi imelo nobenega vpliva. Upnik s pritožbo ni izpodbijal dolžnikovih navedb, da je bil od let 2011 dalje povsem brez sredstev in odvisen od finančne pomoči svoje matere. Glede na vse navedeno dolžniku ni mogoče očitati, da je imel namen zlorabiti pravico do odpusta obveznosti.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi ni podan nobeden od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 350. člena ZPP in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.