Jedro

Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst. 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2. odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek, ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Poudarja, da je sodišče prve stopnje brez podlage ustavilo postopek.

Upnik je dne 24.8.2005 pa tudi že preje po telefonu obvestil sodišče, da je prišlo do pomote in je dolžnica poravnala svoj dolg po sklepu o izvršbi In 2005/118. Po pomoti pa je upnik poslal umik izvršbe v zadevi opravilna številka I IVL 500/94, kjer pa dolg ni poravnan in znaša 8.139.600,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 21.7.2005 dalje do plačila. Navedeno je znano tudi dolžnici, ki je z dopisom z dne 29.9.2005 priznala, da dolguje upniku približno 8.300.000,00 SIT.

Prvostopno sodišče je preklic umika upoštevalo, zaradi česar je bil izdan sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino. Pritožbi upnik prilaga faks sporočilo upnika z dne 24.8.2005, kopijo preklica umika izvršbe z dne 24.8.2005, dopis dolžnice z dne 29.9.2005 in zaslišanje D. T., pooblaščenca upnika v zvezi s telefonskim sporočilom sodišču o pomoti.

Pritožba ni utemeljena.

Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst. 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2. odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek, ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

Zato so nepomembne pritožbene trditve, podkrepljene sicer tudi z ustreznimi dokazi, da je upnik takoj naslednji dan poslal sodišču preklic izjave o umiku predloga za izvršbo oziroma že pred tem tudi telefonično obvestil sodišče prve stopnje o preklicu umika predloga.

Tudi očitne pomote, ki so posledica zmotnega prepričanja, da je terjatev plačana, so procesno nepopravljive zaradi opisane nepreklicljivosti procesne izjave, kakršna je tudi umik predloga za izvršbo. Seveda pa umik predloga za izvršbo v tem postopku nima nobenih posledic za izvršilni postopek z izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki je bil izločen v poseben spis - In 2005/125, na katerega se tudi sklicuje upnik v pritožbi.

Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti pritožbo in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).