Vaše vprašanje glede ustreznosti Zakona o državni statistiki kot pravne podlage za posredovanje podatkov

Datum

11.10.2023

Številka

07121-1/2023/1249

Kategorije

Pravne podlage, Statistika in raziskovanje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 26.9.2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede ustrezne pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov s strani elektrodistribucijskega podjetja Statističnemu uradu RS (v nadaljevanju SURS). Konkretno vas zanima, ali je Zakon o državni statistiki zadostna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov s strani elektrodistribucijskega podjetja SURS, pod pogojem, da bi SURS predhodno to posredovanje zajel v Letni program statističnih raziskovanj (npr. poraba električne energije na mikro ravni). Letni program statističnih raziskovanj ureja 23.c člen Zakona o državni statistiki.

Elektrodistribucijska podjetja bi posredovala SURS zlasti sledeče osebne podatke:

-o porabi električne energije po merilnih mestih v najmanjšem možnem časovnem intervalu (15 minut),

-osebne podatke o uporabniku (ime in priimek, naslov in davčna številka uporabnika).

V Zakonu o državni statistiki tako konkretno (podrobno) posredovanje podatkov SURS ni urejeno. Vaše vprašanje je, ali pravna podlaga, ki bi se sklicevala na Letni program statističnih raziskovanj SURS zadostuje kriterijem, ki jih za posredovanje osebnih podatkov postavlja Splošna uredba o varstvu podatkov in nov Zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-2. Ali Zakon o državni statistiki v povezavi z Letnim programom statističnih raziskovanj zadosti zahtevi, da mora pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov temeljiti na zakonu?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Izhajajoč iz ustavno pravnega vidika načela zakonitosti pri obdelavi osebnih podatkov, kot je določeno v drugem odstavku 38. člena Ustave RS, drugem odstavku 6. člena ZVOP-2 ter veljavne ureditve izvajanja državne statistike, kot je določena z ZDSta in na njegovi podlagi sprejetim LPSR, je moč domnevati, da načelo zakonitosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za namen izvajanja države statistike z ZDSta ni izpeljano v celoti in bi bilo smiselno, da se določbe ZDSta glede na zahteve drugega odstavka 6. člena ZVOP-2 ponovno pretehtajo.

Iz ustavno sodne prakse pa ni razvidno, da bi Ustavno sodišče vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru izvajanja dejavnosti državne statistike z vidika določenosti v zakonu, že presojalo. Glede na odsotnost ustavno sodne presoje skladnosti obdelave osebnih podatkov za izvajanje državne statistike z načelom zakonitosti, se le ta izvaja na način, da je podrobna vsebina posameznega statističnega raziskovanja (vključno s podrobno navedenimi vrstami osebnih podatkov) določena z LPSR.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

V povezavi z vašim konkretnim vprašanjem glede ustreznosti Zakona o državni statistiki (v nadaljevanju: ZDSta) v povezavi z Letnim programom statističnih raziskovanj (v nadaljevanju: LPSR) kot pravne podlage glede na določbe Splošne uredbe in ZVOP-2, je pri presoji ustreznosti navedenih pravnih podlag za izvajanje državne statistike treba izhajati iz ustavno pravnega vidika, in sicer iz določbe člena 6(1)(e) Splošne uredbe, drugega odstavka 6. člena ZVOP-2 ter ustaljene prakse Ustavnega sodišča RS pri razlagi 38. člena Ustave RS.

Obdelava osebnih podatkov za namene statističnega raziskovanja v okviru izvajanja državne statistike sodi na področje obdelave, ki je potrebno za opravljanje naloge v javnem interesu (točka (e) prvega odstavka 6. člena SUVP) in za katero Splošna uredba dovoljuje državam članicam prilagoditev ureditve v nacionalni zakonodaji. Tretji odstavek člena 6 Splošne uredbe tovrstno prilagoditev ureditve državam članicam uokvirja z določbo, da mora biti podlaga za obdelavo iz točke (e) člena 6(1) Splošne uredbe določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. Splošna uredba v tem delu torej napotuje na nacionalno pravo.

Slovensko nacionalno pravo t.i. načelo zakonitosti ureja v drugem odstavku 38. člena Ustave RS, ki določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Načelo zakonitosti, ko gre za vprašanje skladnosti zakonskih in podzakonskih aktov, pomeni, da podzakonski predpis ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti (takega pooblastila mu ne more dati niti zakon) in da mora imeti podzakonski predpis vsebinsko podlago v zakonu. Ustavno sodišče šteje, da predstavlja vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov.[1] Posegi v vsako ustavno pravico pa so po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča dopustni, če so v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. To v praksi pomeni, da mora že zakonodajalec pri določanju tega, kateri osebni podatki se bodo zbirali in v kakšnem obsegu, paziti, da je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, kakšen je nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter kakšno varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov obstaja. Poleg tega mora biti namen zbiranja osebnih podatkov ustavno dopusten (legitimen), zbirati pa se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev v zakonu opredeljenega namena.

Izpeljavo načela zakonitosti, določenega v 38. členu Ustave RS je izvedel tudi zakonodajalec na sistemski ravni s sprejemom ZVOP-2, ki v drugem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju zaradi izvajanja javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primeru točke e) ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

Izvajanje državne statistike ureja Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01, v nadaljevanju ZDSta). ZDSta določa, da je državna statistika strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj. Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti podatke o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike opravlja SURS s pomočjo s programom pooblaščenih izvajalcev programa statističnih raziskovanj, poročevalskih enot ter s pridobivanjem statističnih podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Poročevalske enote so po tem zakonu nosilci uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov itd.) ter fizične in pravne osebe, ki so s programom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov. Uradne zbirke so po tem zakonu zbirke podatkov, ki so bile vzpostavljene s predpisi oziroma s splošnimi akti nosilcev javnih pooblastil in se na njihovi podlagi izdajajo potrdila in javne listine. Administrativne zbirke so po tem zakonu vse druge zbirke podatkov, ki jih na svojem delovnem področju vodijo in vzdržujejo nosilci iz prejšnjega odstavka.

V skladu z ZDSta SURS zbira in obdeluje podatke zaradi izvajanja programa statističnih raziskovanj. Program statističnih raziskovanj je akt statističnih zahtev za nacionalne in mednarodne potrebe, pri čemer je program statističnih raziskovanj lahko srednjeročni ali letni. Letni program statističnih raziskovanj (v nadaljevanju LPSR) je seznam v posameznem letu načrtovanih statističnih raziskovanj, ki se izvajajo v skladu z ZDSta. Vsako raziskovanje s seznama je opremljeno s podatki katera institucija ga bo izvajala, zaporedna številka, naziv raziskovanja, namen raziskovanja, vsebina podatkovnih virov, kdo je dolžan dati podatke in kdaj, obveznost poročanja podatkov, obdobje opazovanja, periodika objavljanja in prva objava. LPSR vsako leto določi predstojnik SURS v soglasju s pooblaščenimi izvajalci in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Trenutno veljavni je Letni program statističnih raziskovanj za 2023 (velja od 1.1.2023 do 31.12.2023) (Uradni list RS, št. 146/2022, 44/2023 in 77/2023; v nadaljevanju: LPSR 2023). Za racionalno izvajanje dejavnosti državne statistike SURS in pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo, iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika. Registrski organi so dolžni SURS in pooblaščenim izvajalcem v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. Pogoje zbiranja, uporabe in združevanja osebnih podatkov iz različnih zbirk osebnih podatkov določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov oziroma varstvo informacijske zasebnosti posameznika.

Izhajajoč iz navedenega ustavno pravnega vidika načela zakonitosti pri obdelavi osebnih podatkov, kot je določeno v drugem odstavku 38. člena Ustave RS, drugem odstavku 6. člena ZVOP-2 ter veljavne ureditve izvajanja državne statistike, kot je določena z ZDSta in na njegovi podlagi sprejetim LPSR, je moč domnevati, da načelo zakonitosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za namen izvajanja države statistike z ZDSta ni izpeljano v celoti in bi bilo smiselno, da se določbe ZDSta glede na zahteve drugega odstavka 6. člena ZVOP-2 ponovno pretehtajo.

Iz ustavno sodne prakse pa ni razvidno, da bi Ustavno sodišče vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru izvajanja dejavnosti državne statistike z vidika določenosti v zakonu, že presojalo. Glede na odsotnost ustavno sodne presoje skladnosti obdelave osebnih podatkov za izvajanje državne statistike z načelom zakonitosti, se le ta izvaja na način, da je podrobna vsebina posameznega statističnega raziskovanja (vključno s podrobno navedenimi vrstami osebnih podatkov) določena v LPSR.

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

mag. Polona Štrekelj, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

---

[1] Odl. US IX, 257, U-I-238/99.