Jedro

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje izključno na podlagi dokazov, ki jih je samo izvedlo (brez obnove) je s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. v zvezi s 3., 4. in 5. čl. ZPP, ki je vplivalo na zakonitost pobijane sodbe, je revizijsko sodišče moralo razveljaviti sodbo sodišča II. stopnje na podlagi 1. odst. 394. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se zato sodba sodišča druge stopnje razveljavi in vrača temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka izplačati vrednost 9/24-tink nujnega deleža v višini 1,675.000,00 SIT z obrestmi. Tak zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka pridobila sporno premoženje odplačno in ne kot darilo, na račun katerega bi morala izplačati nujne deleže. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper tako sodbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka dobila od staršev več vredno posestvo kot pa je sporno toženčevo in da zato tožeča stranka ni prikrajšana na nujnem deležu. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP in iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji izvaja, da je tožeča stranka dobila od svojega očeta le polovico in ne celo 49 ha veliko posestvo. Posestvo pa ji ni bilo darovano, ampak ga je dobila z izročilno pogodbo, s katero je prevzela tudi obveznosti do staršev. Sodišče je prezrlo, da je tožeča stranka iztoževala nujne deleže še 8 ostalih sodedičev in ne le svojega. Pri tem pa tudi ni pravilno tolmačilo, kaj je darilo in ki ga ureja 29. člen ZD. Sodišče je napačno zaključilo, da gre za odplačen posel med toženo stranko in starši pravdnih strank. Namreč darilo po 29. členu ZD predstavlja vsaka brezplačno pridobljena korist od zapustnika. Tožbeni zahtevek je dedno praven in ker toženec ni dobil darila v naravi, ga tožeča stranka lahko iztožuje v denarni obliki. V celi zadevi je pomembno to, da prvostopno sodišče sploh ni opravilo glavne obravnave. Ta je bila sicer razpisana, a je bila že po 15 minutah zaključena, ne da bi se na njej izvajali dokazi. Zato gre tudi za kršitev postopka iz 4. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP. Dejansko gre pravzaprav za kršitev postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, druga pomembna okolnost pa je ta, da je sodišče druge stopnje samo izvajalo dokaze z izročilno pogodbo z dne 20.5.1987, ne da bi pri tem razpisalo obravnavo. Na tako neposredno izvedene dokaze pa je tudi oprlo svojo sodbo. S tem je prav tako kršilo določbe zakona o pravdnem postopku po 1. odstavku 354. člena ZPP. Zato so podani razlogi za razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje, saj so bile med postopkom kršene tudi določbe o načelih pravdnega postopka, kar posledično pomeni absolutno kršitev. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se jo zavrne.

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 9/24-tink vrednosti svojega posestva iz naslova nujnega deleža, ker je ugotovilo na podlagi podatkov kupne pogodbe z dne 20.3.1963 in drugih dokazov, da je tožena stranka izpolnila svoje obveznosti do staršev iz navedene pogodbe in da zato vrednosti, kakršno predstavlja njeno posestvo, ni dobila brezplačno od zapustnika. Sodišče druge stopnje pa je pritožbo tožeče stranke zoper tako sodbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi izročilne pogodbe z dne 20.5.1987 dobila od očeta pravdnih strank polovico 49 ha velikega posestva, ki je več vredno kot pa posestvo tožene stranke in da zato ni tožeča stranka prikrajšana na nujnem deležu. Glede na take ugotovitve ocenjuje revizijsko sodišče, da tožeča stranka utemeljeno uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve postopka iz 1. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker je sodišče druge stopnje oprlo svojo odločitev o pritožbi tožeče stranke (in preizkus pravilnosti sodbe sodišča prve stopnje) na dejstva, ki niso bila uveljavljena ali ugotovljena med postopkom na prvi stopnji, ampak jih je samo ugotovilo na drugi stopnji iz podatkov izročilne pogodbe z dne 20.5.1987 (torej dokaza, ki ga je izvedlo šele na drugi stopnji). S takim postopkom je kršilo temeljna načela pravdnega postopka, predvsem iz 3. člena (načelo dispozitivnosti), 4. člena (načelo ustnosti in neposrednosti) in 5. člena (načelo kontradiktornosti) v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in kar predstavlja tedaj uveljavljene revizijske razloge iz 2. točke 1. odstavka 385. člena ZPP, zaradi katerih je revizijsko sodišče moralo razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje in vrniti zadevo istemu sodišču v novo sojenje (1. odstavek 394. člena ZPP).

Kar zadeva materialno pravna naziranja sodišča druge stopnje, revizijsko sodišče pritrjuje njegovemu stališču, da je predmetni spor dedno praven. Vendar zgolj zaradi tega ne more biti neutemeljen tožbeni zahtevek v denarni obliki (ker da lahko nujni dedič dobi alikvotni del zapuščine le v naravi), saj so lahko zapustnikova darila dana v obliki denarja, v naravi ali pa v pravicah. V tem primeru se zatrjuje, da je tožena stranka dobila od zapustnika določena naklonila v storitvah (preživljanje Hlastana) in v denarju (prispevek h kupnini posestva), kar pomeni, da je možno v takih primerih kot je predmetni, postaviti tudi denarni zahtevek (katerega oblika pa bo odvisna od tega ali je po zapustniku kaj zapuščine, členi 46 in 48 ter 2 zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Izračun nujnega deleža tožeče stranke bo možen le na podlagi postopka, ki ga uzakonja 28. člen ZD, pri čemer pa se ne bo smelo prezreti (kar je bilo storjeno na drugi stopnji), da tožeča stranka uveljavlja mimo svojega nujnega deleža še njej odstopljenih nadaljnjih 8 nujnih deležev sodedičev.

Sodišče druge stopnje bo moralo ponovno obravnavati pritožbo tožeče stranke, spoštujoč pri tem tako temeljna načela pravdnega postopka kot postopkovna določila, ki jih predpisuje postopek s pravnimi sredstvi (člen 348 in nadaljnji ZPP). Ostali napotki sodišču druge stopnje pa so smiselno razvidni iz spredaj navedenih razlogov revizijske odločbe.

Odločba o stroških revizijskega postopka je odpadla, ker ti stroški niso bili zaznamovani.