Jedro

Ni ustrezen popravek v ožjem smislu (zanikanje oz. popravljanje objavljenih dejstev), ki se nanaša tudi na tisti del objavljenega obvestila, ki se tožeče stranke ne tiče. Ni ustrezen zelo obširen in gostobeseden popravek v širšem smislu (prikaz drugih ali nasprotnih dejstev).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba spremeni tako, da se zavrne zahtevek, ki se glasi: „Toženka mora kot odgovorna urednica informativnega programa A. objaviti popravek in prikaz nasprotnih dejstev tožnika z dne 21.8.2015 na prispevek z naslovom „...“, ki je bil prikazan v oddaji „A.“, ki se je začela ob 19. uri na programu televizije A. dne 19.08.2015 z naslednjo vsebino: ,,Popravljamo vsebino izjav novinarjev C. C., D. D. in E. E., ki so jih podali v oddaji „A.“, v prispevku z naslovom ,,...“ dne 19.8.2015 na programu A., in prikazujemo nasprotna dejstva s strani Združenja B.: Ni resnična izjava novinarke C. C., da se je Slovenija, zaradi zahtev Evrope, lotila nepreglednega poslovanja kolektivnih organizacij, torej tudi B., ki ga preiskuje policija.

Policija B. ne preiskuje. B. deluje pregledno. Preglednost njegovega delovanja je bila že doslej zagotovljena z veljavnim normativnim okvirom (162. čl. ZASP) ter njegovo globalno vpetostjo. B. kot mednarodno zastopstvo za glasbene avtorske pravice nenehno nadzirajo mednarodne avtorske organizacije. Država je več let aktivno sodelovala na 34 sejah organov upravljanja Združenja B. in imenovala pooblaščenega finančnega revizorja, ki je v njenem imenu pregledoval zakonitost finančnega poslovanja Združenja B. Nobena finančna revizija do sedaj ni ugotovila nobenih nepravilnosti v njegovem poslovanju.

Ni resnična izjava novinarja D. D., da bodo morale te organizacije, ki na leto zberejo več kot 14 milijonov evrov (torej tudi B. – op. prizadete osebe), če bo nov zakon sprejet, med drugim razkriti pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev.

Ta pravila so že razkrita. Oblikovana jasna pravila o delitvi avtorskih honorarjev so bila namreč eden od razpisnih pogojev URSIL za dodelitev dovoljenja za B.-jeovo delovanje (Ur. l. RS, št. 62, 30. 10. 1995, str. 3197 – Javni razpis za zbiranje prijav za kolektivno uveljavljanje ASP, tč. 5), B. ima pravila delitve objavljena na spletni strani: ... Enako velja tudi za vse sklepe, splošni obračun ter izplačila avtorskih honorarjev: ...

Ni resnična izjava novinarja E. E., da B. prikriva podatke o tem, kako med avtorje razdelijo izbrani denar.

Vsak avtor/imetnik pravice ima možnost vpogleda v celovito dokumentacijo svojega obračuna. Vsi podatki, ki se nanašajo na avtorja oz. imetnika pravice, so mu vedno na voljo na vpogled ter nekateri dostopni tudi na spletnem portalu za avtorje z individualnim geslom: .. Objava letnih poročil in objava višine letno izplačanih avtorskih honorarjev sta dostopni na spletni strani ...

Po pooblastilu Združenja B. Odvetniška pisarna F. odvetnik F. F. navedeno pa objaviti najkasneje v drugi oddaji ,,A. na A., oz. v roku 48 ur po prejemu pravnomočne sodbe, na način, da bo objava popravka prebrana in objavljena s sliko, pri tem pa navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, da ne bo izvršbe.

Toženka je tožniku dolžna povrniti njegove pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka za njihovo plačilo do plačila, da ne bo izvršbe.“

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema te sodbe dolžna toženi stranki plačati 924,69 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za objavo popravka in prikaz nasprotnih dejstev zaradi dne 19.8.2015 v televizijski informativni oddaji objavljenega prispevka.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga. Zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen in tožeči stranki naložena obveznost plačila pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da je sodišče pravico do popravka spremenilo v pravico dostopa do medija in s tem nedopustno poseglo v načelo neodvisnosti medijev, vsebovano v ustavni pravici do svobode izražanja. Meni, da prizadeti preko pravice do popravka ne sme izsiliti objave svojega prispevka v mediju. To pomeni kršitev uredniške neodvisnosti, katere podlaga je 39. čl. Ustave RS. Načelo audiatur et altera pars je bilo nepravilno uporabljeno. Predpisano je kdo lahko zahteva popravek; določeni so izključitveni razlogi, ki se nanašajo na (ne)dovoljeno vsebino popravka. Soglaša, da namen pravice do popravka ni dokazovanje resničnosti dejstev. Kljub temu nihče ne more imeti pravnega interesa vsiliti mediju objave očitne neresnice. Ravno na dan glavne obravnave je policija po nalogu sodišča opravila hišne preiskave na sedežu tožeče stranke in na domovih vodilnih delavcev tožeče stranke. O tem so mediji poročali. Kadar je le z delom zahtevka poseženo v pravice in interese posameznika, le-ta nima legitimacije za zahtevo po popravi celotnega obvestila, torej tudi obvestila v delu, ki se nanj ne nanaša. Sodišče je to omogočilo in s tem doseglo komentar prispevka. Če bi se tožnik omejil na popravek v smislu 26. čl. Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed), bi odgovorna urednica popravek objavila. Zaradi zmotne uporabe tega zakonskega določila, je tudi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Tožeča stranka želi diskreditirati dva voditelja in novinarja. Tudi žaljivost popravka je zato razlog za njegovo zavrnitev. Z zanikanjem, da se je Slovenija zaradi zahtev Evrope lotila nepreglednega poslovanja kolektivnih organizacij, tožeča stranka postavlja nasprotno trditev, ki se nanjo ne nanaša. Napačno je stališče, da ta navedba ne predstavlja bistva in težišča prispevka. Z zahtevo po objavi, da policija ne preiskuje tožeče stranke, od medija zahteva objavo laži. Dodaten traktat o preglednem poslovanju je nepotreben. Navedbe o normativnih okvirih, globalni vpetosti, nadzoru mednarodnih avtorskih organizacij, sejah organov upravljanja z udeležbo države, finančnih revizorjih ... niso zanikanje in ne popravljanje napačnih navedb niti prikaz drugih dejstev ali okoliščin. Tudi v nadaljevanju tožeča stranka popravlja novinarski prispevek, ki se je ne tiče. Razen tega je prispevek nesorazmerno daljši od objavljenega obvestila, tako po količini besed, trajanju branja, zlasti pa po vsebinski primerjavi. Čas, potreben za branje popravka, znaša 3:25 min, objavljen prispevek pa je trajal 2:03 min. Popravek je torej po vseh možnih presojah nesorazmerno daljši od obvestila. Primerjavo tekstov prispevka in popravka bi lahko opravil računalnik. Naloga sodišča je preveriti izključitvene razloge in opraviti tehtanje dveh ustavnih pravic. Tožnikov namen ni varovanje lastnih interesov, pač pa povzročanje škode toženi stranki z večkratnim ponavljanjem imen in priimkov novinarjev in voditeljev ter nesmiselnim branjem spletnih naslovov. Gre za ustrahovanje medijev. Napačno razumevanje vloge medijev in uredniške neodvisnosti lahko vodi v samo-omejevanje poročanja o temah, ki so nesporno v javnem interesu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Vsaka oseba (fizična in pravna) ima pravico, da se z zahtevo za objavo popravka odzove na v mediju objavljeno informacijo, ki prikazuje netočna dejstva o njej in so z njo prizadete njene pravice in interesi. Ne gre za pravico dostopa do medija, kajti pravica do popravka je predvidena kot odziv na prej objavljeno obvestilo. Sodišče mora zato preveriti obstoj z zakonom predvidenih pogojev za objavo popravka: – ali je bila z objavljenim besedilom prizadeta tožnikova pravica ali interes, – ali obstajajo razlogi, zaradi katerih odgovorni urednik objavo popravka lahko odkloni. To je prvostopenjsko sodišče storilo natančno, pregledno in razumljivo. Odločitev je oprlo na 26. in 31. čl. ZMed, ki sta materialna podlaga za presojo obravnavanega razmerja; sklicevalo se je tudi na 40. čl. Ustave RS, ki pravico do objave popravka zagotavlja kot ustavno varovano pravico.

5. Pritožba nepravilno razloguje, da je bil predmet objavljenega obvestila zgolj poročanje o pripravi zakonodaje v zvezi s preglednostjo poslovanja kolektivnih organizacij. Ta predmet je bil zgolj osnova, v okviru katere so podana številna dejstva o stanju na področju poslovanja kolektivnih organizacij. Kot edina od kolektivnih organizacij je izpostavljena tožeča stranka. Ime tožeče stranke se omenja na različnih mestih. Uvodni stavek, da se je Slovenija lotila urejanja kaosa zaradi zahtev Evrope in zaključni stavek, da bo gospodarski minister predlog zakona podrobneje prestavil jutri, sta le en del vsebine objavljenega obvestila. Predstavljata le okvir za poročanje o neurejenem poslovanju kolektivnih organizacij, zlasti tožeče stranke. Na obeh mestih se poleg navedene vsebine omenja tudi ime tožeče stranke kot tiste, ki ne posluje transparentno. Predmet celotnega obvestila je tudi poročanje o neurejenem in kaotičnem poslovanju kolektivnih organizacij, ki se ga je RS lotila urejati. Izpostavljeno je poslovanje tožeče stranke kot največje in najmočnejše kolektivna organizacije. Druge kolektivne organizacije niso imenovane. Prvostopenjsko sodišče zato pravilno ugotavlja, da si je povprečen gledalec lahko ustvaril vtis, da se poročanje nanaša predvsem oz. vsaj v veliki in pretežni meri prav na tožečo stranko. Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ogledu prispevka ustvarjen vtis o problematičnem, netransparentnem, kaotičnem poslovanju tožeče stranke in pritrjuje razlogom iz 31. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe. Soglaša, da ni potrebno, da bi se prav vsaka beseda in formulacija spornega prispevka nanašala izrecno na tožečo stranko. Ker ima pravica do popravka obrambno naravo, se ima tožeča stranka pravico izjasniti o obravnavnem obvestilu, ki se nanjo nanaša. 6. Sodišču prve stopnje pritožba očita, da je pravico do popravka spremenilo v pravico dostopa do medija. Sklicuje se na uredniško neodvisnost, ki je mediju zagotovljena z 39. čl. Ustave RS. Opraviti imamo torej z dvema pravicama, ki uživata posebno varstvo. Nobena ni neomejena, ampak sta obe – enako kot vse druge ustavne pravice – omejeni s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (tretji odstavek 15. čl. Ustave RS). S spoštovanjem predpisanih pogojev za objavo popravka, je mogoče zagotoviti, da pravica do popravka ne postne pravica dostopa do medija. Če so z 31. čl. ZMed predpisana merila ustrezno uporabljena, do kršitve uredniške neodvisnosti, ki jo mediju omogoča 39. čl. Ustave RS, ne more priti oz. je ta zakonito omejena. Od presoje, ali obstajajo odklonitveni razlogi, ki izključujejo dolžnost tožene stranke, da objavi zahtevan popravek, je torej odvisna odločitev o zadevi. Pritožnik trdi, da nekatera od meril, ki jih tudi konkretno izpostavi in argumentirano navede, niso ustrezno uporabljena.

7. S trditvijo, da tožeča stranka z zahtevo po objavi popravka želi diskreditirati novinarja, pritožba zatrjuje žaljivost popravka (peta alineja prvega dostavka 31. čl. ZMed). Ni ji mogoče pritrditi, ker sta imeni novinarjev v zahtevi navedeni le v zvezi z izjavo, katere resničnost se zanika.

8. S stališčem, pojasnjenim v 29. točki prvostopenjske sodbe, da (ne)resničnosti dejstev, ki naj se objavijo, ni mogoče dokazovati, pritožnik soglaša. Ker gre za varstvo pravice v smislu načela audiatur et altera pars (da se sliši tudi druga stran), je tožeči stranki omogočena postavitev nasprotne trditve, gledalec pa si lahki ustvari svoje mnenje. Ali je v popravku navedeno zanikanje policijskih preiskovalni dejanj verodostojna informacija, lahko presodijo gledalci. Poleg spornega obvestila imajo gledalci na voljo še druge informacije, saj tožena stranka ni edini medij, ki je poročal o dogajanju v zvezi s poslovanjem tožeče stranke. Če popravek vsebuje očitno neresnično trditev, bi bila v primeru njegove objave ovržena verodostojnost tožeče in ne tožene stranke.

9. Premalo pozornosti pa je prvostopenjsko sodišče posvetilo presoji odklonilnih razlogov iz druge in šeste alineje prvega odstavka 31. čl. ZMed. Kot je že navedeno, se skozi celotno objavljeno obvestilo prepletajo pomisleki o netransparentnosti poslovanja tožeče stranke. Dolžino in vsebino zahtevanega popravka je zato treba primerjati z vsebino in dolžino celotnega objavljenega obvestila. Ker je v obvestilu postavljen dvom o transparentnosti mogoče uspešno zanikati le z večjim številom okoliščin, ki preglednost dokazujejo, je zahtevani popravek po dolžini lahko enako obsežen ali celo nekaj daljši od objavljenega obvestila(1).

10. Za odločitev o očitku predimenzioniranosti popravka (odklonitveni razlog iz šeste alineje prvega odstavka 31. čl. ZMed) je odločilna zlasti vsebinska presoja zahtevanega popravka. V okviru presoje odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega ostavka 31. čl. ZMed pa je treba razčistiti, ali zahtevani popravek ustreza zakonski definiciji popravka. Odklonitveni razlog po tej določbi je podan, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oz. prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem obvestilu. Glede teh dveh odklonilnih razlogov je treba pritrditi pritožbi, da tožeča stranka zahteva tudi zanikanje objavljenih dejstev, ki se nanjo ne nanašajo. Tožeča stranka nima razloga za zanikanje sledečih dejstev: – da se je Slovenija zaradi zahtev Evrope lotila nepreglednega poslovanja kolektivnih organizacij; – da bodo morale organizacije, ki na leto zberejo več kot 14 milijonov evrov, če nov zakon ne bo sprejet, med drugim razkriti pravila o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev. Te trditve so po svoji vsebini poročilo o pripravljajoči se zakonodajni spremembi. Z njimi pravica in interes tožeče stranke nista prizadeta. Zanikanje objavljenih dejstev je zato preobširno (popravek v ožjem smislu). Zaradi te obširnosti je res ustvarjen vtis, kar zatrjuje pritožba, da gre za nov prispevek na isto temo, kot je bila predmet obravnavanega obvestila.

11. Tudi navajanje nasprotnih in drugih dejstev (popravek v širšem smislu) je po oceni pritožbenega sodišča preobširno. Dejstva o transparentnosti poslovanja, jasnih in objavljenih kriterijih za delitev denarja, kar je tožeča stranka zaradi objavljenega obvestila nedvomno upravičena sporočiti javnosti, bi morala biti podana jedrnato, enako kot so navedbe podane v objavljenem obvestilu. Nepotrebno je sklicevanje na zakonodajo, ki zagotavlja preglednost poslovanja tožeče stranke(2). Tudi navedba, da so bila objavljena pravila o delitvi avtorskih honorarjev eden od razpisnih pogojev URSIL za podelitev dovoljenja za delovanje(3), je odveč. Zadoščalo bi pojasnilo, da so pravila razkrita in kje so razkrita. Zaradi te obširnosti oz. neselektivnosti zahtevani popravek ustvarja vtis nove objave in ne zgolj popravka prejšnje ter ne ustreza standardu popravka iz četrtega odstavka 26. čl. ZMed.

12. Ker se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev (27. čl. ZMed), zahtevani popravek pa po svoji vsebini ne ustreza pogojem, ki jih za popravek predpisuje zakon, je zahtevo za objavo popravka treba zavrniti v celoti. Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim, da so podani vsi zakonski pogoji za objavo popravka. Popravek, katerega objavo zahteva tožeča stranka, po svoji vsebini ni samó prikaz dejstev, ki dopolnjujejo navedbe v objavljenem besedilu. Popravek v ožjem smislu (zanikanje oz. popravljanje objavljenih dejstev) se nanaša tudi na tisti del objavljenega obvestila, ki se tožeče stranke ne tiče. Druga oz. nasprotna dejstva, do objave katerih je tožeča stranka sicer upravičena, so preobširna. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava spremenjena tako, da je zahtevek za objavo popravka zavrnjen (358. čl. ZPP).

13. Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZZP). Merilo za odločitev o stroških postopka je uspeh strank v postopku (prvi odstavek 154. čl. ZPP). Tožena stranka, ki se je uspela ubraniti tožbenega zahtevka in je bila uspešna tudi v pritožbenem postopku, je zato upravičena do povrnitve stroškov postopka: odgovor na tožbo 500 točk po Odvetniški tarifi (Ur. list RS 2/2015), prva pripravljalna vloga 500 točk, sodelovanje na naroku 18.11.2015 125 točk in na naroku 9.12.2015 500 točk, pavšalni 2 % oz. 1 % materialni stroški 12,05 EUR, 22 % DDV 166,76 EUR. Pritožbenih stroškov tožena stranka ni priglasila.

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je izvedlo primerjavo numeričnih podatkov o obsegu obvestila in popravka (v pisani obliki). Za sporno objavo je ugotovilo 26 vrstic teksta, za popravek pa 31. Pritožnik ocenjuje, da bo branje popravka daljše od objavljenega prispevka (čas branja prispevka 2:03 minute, čas branja popravka 3.25 minute).

Op. št. (2): Zahtevana objava: „Preglednost njegovega delovanja je bila že doslej zagotovljena z veljavnim normativnim okvirom (162. čl. ZASP) ter njegovo globalno vpetostjo.“ Op. št. (3): Zahtevana objava: „Oblikovana jasna pravila o delitvi avtorskih honorarjev so bila namreč eden od razpisnih pogojev URSIL za dodelitev dovoljenja za B. delovanje (Ur. l. RS, št. 62, 30.10.1995, str. 3197-Javni razpis za zbiranje prijav za kolektivno uveljavljanje ASP, tč. 5).“