Jedro

Sodišče prve stopnje je na naroku zaslišalo pričo. Iz zapisnika naroka izhaja, da je priča uveljavljala tudi pravico do povrnitve nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi prihoda na narok. Njen delodajalec je nato zahteval priznanje refundacije v bruto znesku, ki ji jo je sodišče prve stopnje priznalo in plačilo le-te naložilo toženki, ki je (ponovno) zaslišanje priče v soočenju tudi predlagala. Toženka v postopku ni uspela, zato skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije te stroške postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delodajalcu A. d. o. o. priznalo refundacijo za sodelovanje priče B. B. na glavni obravnavi 28. 2. 2023 v višini 16,50 EUR (I. točka izreka) in jo v plačilo naložilo toženki (II. točka izreka).

2. Zoper točko II izreka sklepa pritožbo vlaga toženka, iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je taka odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj bo šele glede na izid pravde odvisno, katera stranka in v kolikšnem znesku bo morala povrniti stroške delodajalcu. Poleg tega meni, da odločitev sodišča v tem delu ni obrazložena, saj gola navedba dejstva v 5. točki obrazložitve sklepa ne daje podlage za uporabo 242. in 154. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 4. 2023 v drugi točki izreka razveljavi in ga v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da je odločitev o glavni stvari pravilna, posledično pa je taka tudi odločitev o stroških prič. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Stroška odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 6. 4. 2023 posebej ne priglaša (priglaša jih zgolj v zvezi z odločitvijo o glavni stvari).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v prvem odstavku 242. člena določa, da ima priča pravico do povračila izgubljenega zaslužka. V sklepu, s katerim se odmerijo stroški za priče, sodišče odredi, naj se določeni znesek izplača iz predujma, če ta ni bil položen, pa naloži stranki, ki je zaslišanje predlagala, naj plača določeni znesek priči v osmih dneh (tretji odstavek 242. člena ZPP, prvi odstavek 153. člena ZPP).

6. Povračilo stroškov priči je podrobneje urejeno v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03). Ta v prvem odstavku 12. člena določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo. Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni in drug državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcem v skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP (prvi in drugi odstavek 13. člena Pravilnika).

7. Sodišče prve stopnje je na naroku 28. 2. 2023 zaslišalo pričo B. B.. Iz zapisnika naroka izhaja, da je priča uveljavljala tudi pravico do povrnitve nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi prihoda na narok. Njen delodajalec - družba A. d. o. o. je nato zahtevala priznanje refundacije v bruto znesku 16,50 EUR, ki ji jo je sodišče prve stopnje priznalo in plačilo le-te naložilo toženki, ki je (ponovno) zaslišanje priče v soočenju tudi predlagala. Toženka v postopku ni uspela, zato skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije te stroške postopka (pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zoper sodbo opr. št. XX Pd 44/2019 z dne 28. 2. 2023 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje).

8. Pritožba pa neutemeljeno navaja tudi, da odločitev sodišča prve stopnje ni zadosti obrazložena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zaslišanje priče v soočenju predlagala toženka (temu ta niti ne nasprotuje), kar pa je glede na določbo tretjega odstavka 242. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 153. člena ZPP tudi bistveno in daje zadostno podlago za sprejeto odločitev. Odločitev je torej zadosti obrazložena in se jo da preizkusiti.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

10. Skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe krije toženka sama, saj z njo ni uspela.