Jedro

Na izpostavljeni vprašanji je bilo že odgovorjeno v drugi (podobni) zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki so v tej pravdi vtoževali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi imisij (prekomerni hrup, vibracije in onesnaženost zraka), ki jih je povzročal tranzitni promet po cestnem odseku G1-3/366, ob katerem so živeli. Prvostopenjsko sodišče je prvemu tožniku in tretji tožnici prisodilo vsakemu po 6.800,00 EUR, drugi tožnici pa 7.200,00 EUR odškodnine, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2006 dalje do plačila. Upoštevalo je prvotni toženkin ugovor zastaranja, v katerem se je sklicevala na triletni zastaralni rok, in zaključilo, da lahko tožniki terjajo odškodnino le za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe (in za čas po vložitvi tožbe do prenehanja imisij). Kasnejšega ugovora, da so tožbeni zahtevki zaradi zastaranja prvih terjatev za sukcesivno nastajajočo škodo v celoti neutemeljeni, ni upoštevalo, ker ga je toženka utemeljevala s prepozno navedenimi dejstvi (286. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in zneske odškodnin zmanjšalo na 4.000,00 EUR za prvega tožnika, na 4.500,00 EUR za drugo tožnico in na 4.000,00 EUR za tretjo tožnico. Sicer je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Med drugim je pritrdilo stališču prvostopenjskega sodišča, da je toženka kasnejši ugovor zastaranja utemeljevala s prepozno navedenimi dejstvi, in dodalo, da je ugovor tudi sicer neutemeljen, saj so bili tožniki z dejstvom prekomernih imisij seznanjeni šele na podlagi izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano v letu 2005. 3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. V njem s sklicevanjem na odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč zatrjuje, da izpodbijana odločitev glede vprašanj prekluzije (materialnopravnega) ugovora zastaranja in začetka teka zastaranja odstopa od sodne prakse v enakih primerih. Odločitev o prekluziji je napačna, saj je toženka ugovor utemeljevala na podlagi pravočasnih navedb tožnikov. Pri presoji začetka teka zastaranja so bistveni subjektivni občutki tožnikov in ne objektivne ugotovitve (meritve) izvedenca.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, saj je na izpostavljeni vprašanji že odgovorjeno v drugi (podobni) zadevi.(1) Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.

Op. št. (1): Glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011, v zvezi z odločbo istega sodišča II DoR 528/2010 z dne 2. 12. 2010.